Franja

fasadn|i (-a, -o) Fassaden- (stolpič der Fassadenturm, dvigalo der Fassadenaufzug)
fasadne slikarije die Fassadenmalerei, na alpskih kmečkih hišah: die Lüftlmalerei
fasadni oder das Leitergerüst

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

früh²

1. Adverb zgodaj, rano; von früh bis spät od jutra do večera; früher oder später prej ali slej

2. zjutraj, um 4 Uhr früh ob štirih zjutraj; gestern früh včeraj zjutraj

früher prejšnji; Adverb prej, (einst) nekoč; früher oder später prej ali slej

gern

1. rad, sehr gern, zu gern zelo rad; für sein Leben gern nadvse rad; nicht gern nerad; gern haben imeti rad; es gern haben rad..., rad videti, da...

2. gern gesehen drag, ljub

3. lahko (du kannst das gern haben lahko obdržiš), zlahka (sich gern versprechen) zlahka se zmotiti gern geschehen! malenkost!; gern oder ungern/nicht hočeš nočeš; die können mich gern haben! z njimi nočem imeti nič!, naj me nekam pišejo!

giratorio krožen; giratorio moški spol vrtljivo krožno stojalo (polica)

escena giratoria vrtljiv gledališki oder
placa giratoria železniška obračalnica

glav|a² ženski spol (-e …) na kovancu: der Avers
glava ali cifra Kopf oder Schrift

gledalíški (-a -o) adj. di teatro, teatrale, drammatico:
gledališka družina compagnia teatrale
gledališka predstava spettacolo teatrale
gledališka sezona stagione teatrale
gledališka vstopnica biglietto di teatro
gledališka umetnost arte drammatica
gledališki abonma abbonamento al teatro
gledališki igralec, gledališka igralka attore drammatico, attrice drammatica
gledališki kritik, režiser critico, regista teatrale
gledališki lepak cartellone
gledališki oder palcoscenico
gledališki program locandina
nastopati na gledaliških deskah calcare le scene

Gnade, die, (-, -n) milost; um Gnade bitten prositi za milost; auf Gnade und/oder Ungnade na milost in nemilost; vor jemandes Augen keine Gnade finden ne najti milosti v (njegovih/njenih itd.) očeh

govornišk|i [ó] (-a, -o) rednerisch; Redner- (dar die Rednergabe, oder die Rednerbühne, pult der Rednerpult)
govorniški krst die Jungfernrede

govórniški oratorical; rhetorical

govórniški dar gift of eloquence, talent for public speaking
govórniški oder tribune, platform

govórniški (-a -o) adj. oratorio, retorico:
govorniški oder tribuna; hist. rostro; (na srednjeveških univerzah) bigoncia
govorniška nadarjenost talento oratorio, facondia
knjiž. govorniška vaja proginnasma

grádben (of) construction, building; constructive; architectoral

grádbeno dovoljenje building permit
grádbena družba building society
grádbena industrija building industry, building trades pl
grádbeni material building materials pl
grádbeni mojster builder
grádbeni podjetnik building contractor, contractor
grádbeni les timber
grádbeni oder scaffolding
grádbeni stroški building expenses pl, cost of construction
grádbeni inženir constructional engineer, civil engineer, structural engineer

gradben|i (-a, -o) baulich; Bau- (element das Bauteil, inženir der Bauingenieur, ključavničar der Bauschlosser, les das Bauholz, mizar der Bautischler, načrt der Bauplan, nadzor die Bauüberwachung, oddelek das Bauamt, oder das Baugerüst, stroj die Baumaschine, tehnik der Bautechniker, jama die Baugrube, keramika die Baukeramik, šola die Bauschule, zadruga die Baugenossenschaft, dvigalo der Bauaufzug, mizarstvo die Bautischlerei, podjetje der Baubetrieb, das Bauunternehmen, tesarstvo die Bauzimmerei, železo der Baustahl)

gràđēvnī -ā -ō gradbeni, stavbni: -o drvo; -a industrija, keramika; -e konstrukcije, norme, ploče; građevni materijal, nacrti, planovi, strojevi, -e mašine; -a skela stavbni oder

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

introduire* [-dɥir] verbe transitif uvesti, vpeljati; uvoziti

él vklopiti; juridique uvesti (postopek), začeti (tožbo)
introduire en fraude vtihotapiti
introduire quelqu'un auprès du directeur uvesti koga pri direktorju
introduire la clef dans la serrure vtakniti ključ v ključavnico
introduire un ami dans sa famille uvesti prijatelja v svojo družino
introduire au théâtre uvesti na gledališki oder
introduire quelqu'un dans un club sprejeti koga v klub
vouloir l'introduire à quelqu'un (familier) hoteti komu kaj natveziti, koga nalagáti
s'introduire uvesti se, dobiti vstop v, vstopiti, vtihotapiti se (v), biti privzet

ìspēti ȉspnēm
I. vzdigniti: dva stola ispeli su na podij dve mizi so postavili na podij, na oder; ispeti top na postav
II. ispeti se
1. vzdigniti se: sunce se ispelo iznad horizonta
2. povzpeti se: ispeti se na brdo; naša nauka ispela se na viši nivo; ispeti se na prste
3. zrasti: tamo se ispelo drveće
4. narediti se: pjege se ispeše po licu

izpostavítev (-tve) f esposizione (tudi ekst.):
izpostavitev majhnih otrok esposizione dei neonati
izpostavitev na sramotilni oder il mettere alla gogna, alla berlina

izpostáviti (-im) | izpostávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. esporre (tudi ekst.); mettere:
izpostaviti novorojenčke esporre i neonati
izpostaviti tatu na sramotilni oder mettere il ladro alla gogna

2. pren. mettere in rilievo

3. mat. anteporre (alla parentesi il fattore comune)

B) izpostáviti se (-im se) | izpostávljati se (-am se) perf., imperf. refl. esporsi