Franja

bičati glagol
1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsolRazgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.

2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsolPeščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.

3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsoljaUmrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát.

biēco agg. (m pl. -chi)

1. hud, grdogled:
guardare con occhio bieco gledati postrani

2. zloben, mračen, grozeč:
volto bieco mračen obraz

bíti (bijem) to beat; to strike; (močno) to whack; (srce) to pulsate, to beat, (močno) to throb, to palpitate, to flutter

ura bije sedem the clock is striking seven
bíti žogo to play football
resnica o tem nam bije v obraz the truth of it stares us in the face
bíti se (boriti se) to fight, to struggle, to combat, to battle with

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

blêmir [blɛmir] verbe intransitif prebledeti

blêmir d'épouvante prebledeti od strahu
visage masculin blêmi par la fatigue od utrujenosti bled obraz

Blut, das, kri; Blut der Reben vino; Ruhig Blut! Mirno kri!; heißes Blut vroča kri; mit Blut beflecken okrvaviti; Blut vergießen prelivati, preliti kri; das Blut steigt in den Kopf, ins Gesicht kri udari v glavo, v obraz; Blut und Wasser schwitzen prestajati hud strah; böses Blut machen zbujati/zbuditi hudo kri; das Blut erstarrt jemandem kri zledeni (komu)

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bōia

A) m invar.

1. rabelj, krvnik:
essere il boia di qcn. neusmiljeno mučiti, trpinčiti koga

2. lopov, falot:
faccia di, da boia lopovski obraz

3. pog.
boia d'un mondo, boia d'un cane, boia d'una miseria prekleto!, presneto!

B) agg. invar. pog.
mondo boia!, miseria boia! prekleto!, presneto!

boksarsko prislov
1. (o športu) približek prevedka ▸ bokszoló módjánS pestjo me je po boksarsko udaril v obraz. ▸ Bokszoló módján csapott az öklével az arcomba.

2. (v boksarskem žargonu) približek prevedka ▸ bokszban
Ta metoda se imenuje po boksarsko knock out. ▸ Ezt a módszert a bokszban knock outnak nevezik.

bouffir [bufir] verbe transitif napihniti, naduti

la maladie a bouffi son visage od bolezni ima nabuhel obraz

brezbarven pridevnik
1. (ki nima barve) ▸ színtelenČez popolnoma suho barvo nanesemo še plast brezbarvnega laka. ▸ A porszáraz festett felületet színtelen lakkal kezeljük.
Sopomenke: prozoren

2. (bled) ▸ színtelen, sápadt, fakóNjen brezbarvni obraz je še bolj prebledel. ▸ Színtelen arca még sápadtabb lett.

3. (neizrazit; enoličen) ▸ jellegtelen, sivár, színtelen"Ste za skodelico kave ali čaja?" je vprašal s povsem brezbarvnim glasom. ▸ Egy csésze kávét vagy teát? – kérdezte teljesen színtelen hangon.

4. (politično neopredeljen) ▸ elkötelezetlen, el nem kötelezettTežko bi trdili, da so bili prejšnji direktorji Telekoma politično brezbarvni. ▸ Nehezen mondhatnánk, hogy a Telekom korábbi igazgatói nem kötelezték el magukat a politikának.

bronze² [brɔnz] prehodni glagol & neprehodni glagol
pobronati; (od sonca) porjaveti, potemniti

bronzed countenance porjavel, ogorel obraz

bronzé, e [brɔ̃ze] adjectif bronsiran; zagorel (od sonca); trd, odporen

visage masculin bronzé zagorel obraz

bruces ženski spol množina ustnice

beber de bruces na trebuhu leže piti
caer de bruces na obraz pasti

brûle-pourpoint [-purpwɛ̃]

à brûle-pourpoint naravnost v obraz, iznenada, meni nič tebi nič, brezobzirno
y aller, dire brûle-pourpoint brezobzirno ravnati, reči

Būpalus -ī, m (Βούπαλος) Bupal, gr. kipar z otoka Hiosa, nasprotnik jambskega pesnika Hiponakta, čigar grdi obraz je v spačeni podobi izpostavil posmehu; zato pa si ga je Hiponakt tako privoščil v svojih jambih, da se je Bupal baje obesil: H., Plin.

buriner [-ne] verbe transitif gravirati, vrezati v kovino; verbe intransitif, populaire garati

buriner une planche de cuivre vrezati bakreno ploščo, napraviti bakrorez
visage masculin buriné obraz z zarezanimi potezami

caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!

calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti

calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)

caleō -ēre -uī (calitūrus O.)

1. topel biti, gorak biti, vroč biti, žareti
a) od fizikalne toplote: aqua calet Pl., sentiri haec putat, ut calere ignem Ci.; brezos. act.: calet tamquam furnus Petr. vroče je, pass.: quom (= cum) caletur (maxume) Pl. kadar je (prav) vroče, cum iam flagrantiā solis caleretur Ap.; pogosto adj. pt. pr. calēns -entis topel, gorek, vroč: favilla calens H., c. sulfur O., calentibus aris O., calentes guttae, epulae O., cibi Cels., sole calente Tib.; od česa? z abl.: terrae alio sole calentes H. razgrete, centumque Sabaeo ture calent arae V., caliturae ignibus arae O.; pesn.: ungularum pulsibus calens Hister Mart. od udarjanja konjskih kopit žareči.
b) od telesne (človeške ali živalske) toplote: os (obraz) calet tibi Pl., caput calet Cels., dum calet sanguis Sen. ph., caluit et hodie Faustina M. Caesar ap. Fr. je žarela od vročine; rabie magis ora calent Val. Fl., in corpore sanguis febre calet solā Iuv.

2. pren.
a) o osebah in njihovem duševnem stanju goreti, plamteti, razgret biti, razvnet biti, razdražen biti, vznemirjen biti: nimirum vigilant clamant calent rixant Varr. fr., animis calentibus Q.; calet uno scribendi studio H., quisquis luxuriā... aut alio mentis morbo calet H. je vnet od..., permixta caede calentes Lucr., c. desiderio O., cupidine laudis O., dum animi spe calerent Cu. bi upanje vžgalo pogum, animus calens (sc. irā) Stat., c. furore Mart.; calebat in agendo Ci., in re frigidissima cales, in fervidissima friges Corn., Romani calentes adhuc ab recenti pugna L., Arctoa de strage calens Cl., calent ad nova lucra popae Pr. = koprnijo, drhtijo po... dobičku; v istem pomenu tudi v zvezi z inf.: Cl., tubas audire calens Stat.; occ. od ljubezni goreti, vnet biti za koga, vroče ljubiti koga: iuvene H., non alia calebo feminā H., c. puellā O., sordibus Petr.
b) o stvareh še gorak, nov biti, še zanimati se, (še) ne nehati, še ne ohladiti se: nihil est, nisi dum calet, hoc agitur Pl., illud crimen... caluit re recenti, nunc in causa refrixit Ci., caluit dolor Stat., calentibus adhuc rhetorum studiis Hier.; occ. prizadevno (vneto) opravljati se, dogajati se: nundinae calebant Ci., indicia calent Ci. ep. ovaduštvo cveti, posteaquam satis calere res Rubrio visa est Ci. da je godna za izvršitev, Veneris tunc bella calent Tib., tot calentibus malis Amm.