Franja

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

silomer samostalnik
tehnika in tehnologija (merilna naprava) ▸ erőmérőSopomenke: dinamometer

sleeve [sli:v]

1. samostalnik
rokav (obleke)
tehnično obojka, ki povezuje cevi; cev; torba (etui) za gramofonske plošče

half sleeve narokavnik
lawn sleeves rokavi iz fine tkanine, podobni škofovskim rokavom
leg-of mutton sleeve trikotni rokav
to creep up s.o.'s sleeve figurativno prilizovati se komu
to have a card up one's sleeve imeti skrito karto, pripravljeno za uporabo
to have s.th. up one's sleeve figurativno imeti nekaj za bregom, nekaj pripravljati, imeti skrite namene
to hang (to pin) on s.o.'s sleeve obesiti se komu za rokav, figurativno ravnati se po njegovih nazorih itd.
to laugh in one's sleeve škodoželjno se smejati
to roll (to turn) up one's sleeves zavihati rokave, figurativno pripraviti se za delo, za borbo
to wear one's heart (up)on one's sleeve figurativno preodkrito kazati svoja čustva, biti preveč zaupljiv

2. prehodni glagol
opremiti (obleko) z rokavi, prišiti rokave
tehnično opremiti z obojkami

slušálka

radio slušálka headphone, earphone
telefonska slušálka receiver; earpiece of telephone
obesiti, spustiti slušálko (prekiniti pogovor) to hang up

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

Strick¹, der, (-/e/s, -e) vrv; konopec; für Menschen: baraba, barabica; wenn alle Stricke reißen če vse popusti, če nič ne gre več; den Strick nehmen/zum Strick greifen obesiti se; jemandem aus etwas einen Strick drehen izrabiti kaj proti (komu); am gleichen Strick ziehen prizadevati si za isto

swallow² [swɔ́lou]

1. samostalnik
žrelo, grlo; požiranje, požirek
geologija (kraški) požiralnik
figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje

a swallow of water požirek vode
to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)

to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
to swallow an insult pogoltniti žalitev
to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
he swallowed the wrong way zaletelo se mu je

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

štrìk (štríka) m pog. (vrv) fune, corda:
obesiti perilo na štrik appendere la biancheria
pren. najraje bi si dal štrik za vrat mi viene d'impiccarmi
PREGOVORI:
kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!

štúdij (-a) m

1. šol. studio; studi (pl.):
končati študij finire gli studi
študij ob delu studi col lavoro
fakultetni študij studi universitari
podiplomski študij studi postlaurea
dopisni študij studio per corrispondenza
izredni, redni študij corsi serali, studi regolari
obesiti študij na klin abbandonare gli studi
študij formiranja javnega mnenja demodossologia
jur. študij rimskega prava romanistica

2. studio, lo studiare:
študij starih listin lo studio dei vecchi documenti, manoscritti

tender [-ie-] nape(nja)ti, razpeti, razprostreti; iztegniti, prožiti; (po)beliti (zid); nagibati se, težiti, stremeti

tender a meriti na; iti k
tender el lazo (a) komu zanko (past) nastaviti
tender a uno la mano komu roko prožiti, komu pomagati
tender un puente most narediti
tender las redes mreže vreči
tender la ropa perilo obesiti za sušenje
tender a mejorar bili na poti k izboljšanju
tenderse iztegniti se, leči

tetto m

1. streha, krov:
tetto a due, a quattro spioventi dvokapna, štirikapna streha
tetto a capanna, a cupola, piana, a padiglione šotorasta, kupolna, ravna streha, streha na zatrep
stanze a tetto mansardne sobe
aver messo il tetto ne rasti več
predicare sui tetti pren. javno razglasiti, na veliki zvon obesiti

2. ekst. streha, hiša, dom:
il tetto natio rojstna hiša
non avere né pane né tetto tolči revščino
restare senza tetto ostati brez strehe nad glavo

3. ekst. streha; najvišji del:
il tetto dell'automobile streha avtomobila
il tetto del mondo streha sveta, najvišja gora

4. pren. plafon

5. alpin. skalnata polica:
il tetto del giro pren. šport najvišja točka kolesarske dirke

6. mont. krovnina

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

toit [twa] masculin streha; hiša, dom, stanovanje

toit piat, en terrasse ravna, terasasta streha
toit d'ardoises, de bardeaux, de chaume, en tôles, de tuiles, en verre skrilnata, skodlasta, slamnata, iz valovite pločevine, opečna, steklena streha
toit à cochons svinjak
toit ouvrant (automobilisme) premikalna, smična streha
crier, publier quelque chose sur les toits razkričati kaj, obesiti kaj na veliki zvon
étre sans toit biti brez strehe
habiter sous les toits stanovati v podstrešni sobi, v mansardi, pod streho

truss² [trəs] prehodni glagol
po-, pri-, z-, vezati; zaviti; zadrgniti (z vrvico); zavihati (obleko itd.)
kulinarika zvezati noge in krila (perutnini pri pečenju); zgrabiti in odnesti (o jastrebu)
arhitektura pojačiti, armirati, podpreti

to truss up zadrgniti; spodrecati (krilo); zastarelo obesiti (zločinca)

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

umhängen¹ preobesiti; sich umhängen obesiti si čez ramo

velik|i [é] (-a, -o)

1. der/die/das große
veliki kazalec der große Zeiger, der Minutenzeiger
veliki odmor die große Pause
figurativno velika luža za Atlantik: der große Teich
obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

2. Groß- (aparat das Großgerät, alarm der Großalarm, format das Großformat, inkvizitor der Großinquisitor, kmet der Großbauer, knez der Großfürst, krog der Großkreis, obrat der Großbetrieb, producent der Großerzeuger, skakalnica die Großschanze, divjad das Großwild, družina die Großfamilie, država der Großstaat, industrija die Großindustrie, kabina die Großraumkabine, kuhinja die Großküche, manifestacija die Großkundgebung, površina die Großfläche); Hoch- (užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss, oltar der Hochaltar, razteg der Hochverzug)

vešála gallows pl, gallows tree, gibbet

zrel za vešála ripe for the gallows, fit for the gibbet
dati, obesiti na vešála to hang on the gallows
obsoditi, poslati na vešála to send to the gallows
priti na vešála to finish up on the gallows
umreti na vešálih to die on the gallows
zaslužiti vešála to deserve hanging
za to bo prišel na vešála he will hang for it