Franja

kadarkoli [ó]

1. (ob vsakem času) jederzeit, zu jeder Zeit; (ob vsaki uri) zu jeder Tageszeit/Tages- und Nachtzeit

2. (kadar že) sooft, immer wenn (kadarkoli pridem … sooft ich komme …, immer wenn ich komme)

kaj¹ (česa) vprašalni zaimek was
brez česa ohne was
čez kaj über was, worüber
do česa woran
iz česa woraus
k čemu wozu
med kaj/čim worunter
mimo česa woneben
na kaj/čem worauf, woran
nad kaj/čim worüber
namesto česa anstatt (von) was
o čem worüber
ob čem woran
od česa wovon, worab
okoli česa worum
po čem wonach, wodurch
pod kaj/čim worunter
poleg česa woneben
pred kaj/čim wovor
pri čem wobei, woran
proti čemu wogegen
skoz/skozi kaj wodurch
s česa wovon
s čim womit
v kaj/čem worin
za kaj wofür, wozu
za čim wonach, wohinter
|
kaj je to? Was ist das?
kaj neki je to? Was ist das denn?
Za kaj gre? Was ist los?
kaj pa, če …? Aber was, wenn …?
kaj pa morem (za to)? Was kann ich dafür?
kaj vse ve! Was er alles weiß!
… s čim se hvali!? … wessen er sich rühmt!?
kaj takega! Sachen gibt's!

kako¹ [ó] vprašalno: wie
kako dolgo? wie lange?
kako neki wie denn
kako pogosto wie oft
kako to, da wieso/wie kommt es, [daß] dass
kako že wie denn
kako je kaj? wie geht's?
kako je kaj z …? wie steht es mit …?
kako to mislite? was meinen Sie damit?
Pa še kako! Und ob!
Pa kako! Und wie!
Saj veš kako! denkste!

kakor¹

1. (enako kot) wie, so wie; (bolj/manj kot) als; (kot bi bil/bila …) wie

2. (drug/drugače, kot) anderer/anders als

3.
tako … kakor wie (tako pri kritiki kakor pri bralcih bei der Kritik wie beim Leser)
kakor tudi (in) sowie (kakor tudi beletristika sowie schöne Literatur)

4.
kakor da bi als ob (delati se, kakor da bi … tun als ob)

5. v sporočanju tujega govora: soll heißen (rekel je, naj vpraša strica - kakor mene er sagte, [daß] dass er den Onkel fragen soll - soll heißen: mich)

6.
kakor kdaj je nachdem
kakor kane wie es gerade kommt
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man
| ➞ → kot

kalifornijski rjavi pelikan stalna zveza
zoologija Pelecanus occidentalis californicus (ptica) ▸ kaliforniai barna pelikán
Izvajal je rekvieme za divjad, vključno za kalifornijskega rjavega pelikana, na vrhu sipine ob morju, kjer je žival poginila. ▸ Vadvilági rekviemeket is vezényelt, köztük egyet egy kaliforniai barna pelikán részére, annak a tengerparti padkának a gerincén, ahol az állat elpusztult.

kám adv.

1. (vprašuje po kraju, proti kateremu je dejanje namenjeno) dove:
kam boš šel sam ob tej pozni uri! dove vuoi andare solo a quest'ora!

2. pren. (v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev) dove:
kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje dove andremo a finire se ognuno farà come gli garba
le kam boš z denarjem che ne farai di tanti soldi

kapelica samostalnik
(majhna verska zgradba) ▸ kápolna

kar¹ (česar) oziralni zaimek was
brez česar ohne was
čez kar über was, worüber
do česar woran
iz česar woraus
k čemur wozu
med kar/čimer worunter
mimo česar woneben
na kar/čemer worauf, woran
nad kar/čimer worüber
namesto česar anstatt von was
o čemer worüber
ob čemer woran
od česar wovon, worab
okoli česar worum
po čemer wonach, wodurch
pod kar/čimer worunter
poleg česar woneben
pred kar/čimer wovor
pri čemer wobei, woran
proti čemur wogegen
skoz/skozi kar wodurch
s česar wovon
s čimer womit
v kar/čemer worin
za kar wofür, wozu
za čimer wonach, wohinter
kar že (karkoli) was immer
|
figurativno je, kar je es ist eben so; es ist nicht zu ändern
kar je, to je daran ist nicht zu rütteln
kar bo, bo es bleibt nur abzuwarten, jetzt nimmt das Geschehen seinen Lauf; schau'n wir mal

kasa samostalnik
neformalno (blagajna) ▸ kassza
Hvalil se je, da lahko odpre vsako kaso. ▸ Azzal dicsekedett, hogy minden kasszát fel tud törni.
Polne kase občinarji ne bi pustili tik ob izhodu, pa četudi je še tako težka. ▸ A teli kasszát a helybeliek nem hagyták volna közvetlenül a bejárat mellett, még ha mégoly nehéz is.

kásen late

ob kásni uri at a late hour
kásne nočne ure late hours pl
kásen si you're late
kásno postaja it's getting late
malo kásno je pogovorno it's latish

katéri, -a -o

kateri? quel(le)?, lequel, laquelle?, qui?
kateri od obeh? lequel (ali laquelle) (ali qui) des deux?
kateri je danes?, katerega smo danes? quel jour sommes-nous aujourd'hui?, le combien sommes-nous?
na kateri način? de quelle manière?
ob kateri uri? à quelle heure?

kimono samostalnik
1. (tradicionalno oblačilo) ▸ kimonóNa koncertu so se najprej predstavile gostje, ki so v tradicionalnih japonskih kimonih zapele pet japonskih ljudskih pesmi. ▸ A hangversenyen először a vendégek mutatkoztak be, akik hagyományos japán kimonókban énekeltek el öt népdalt.
Nekatere matere nosijo ta kimono ob obredih, na katerih sprejemajo otroke v šolo. ▸ Néhány anyuka ezt a kimonót azokon a szertartásokon hordja, amelyeken a gyerekeket felveszik az iskolába.
Kimono se ji je zdel udobnejši kot zahodnjaška oblačila. ▸ A kimonó kényelmesebbnek tűnt neki, mint a nyugati öltözékek.

2. (v športu) ▸ kimonóSte si vedno želeli obleči kimono in odkriti svoje sposobnosti v karateju? ▸ Szeretett volna mindig kimonóba öltözni, és felfedezni karate tudását?
Ko na treningu oblečejo kimono, se spoštljivo priklonijo, pozdravijo in tako nevede umirjajo telo, um in duha. ▸ Amikor edzésen felveszik a kimonót, tisztelettudóan meghajolnak, köszönnek, és így tudat alatt megnyugtatják a testüket, az elméjüket és a szellemüket.
Tekmovanje v judu poteka v obliki dvobojev, tekmovalci so razdeljeni v kategorije po teži in nosijo obvezen kimono. ▸ A cselgáncsverseny párviadalok formájában zajlik, a versenyzőket a testsúlyuk alapján kategóriákba sorolják, kötelező viseletük a kimonó.

3. (jutranja halja) ▸ kimonóVi v usnjenem spodnjem perilu in črnih škornjih, ona v svojem najljubšem svilenem kimonu, z masažnim oljem v roki. ▸ Ön bőralsóneműben és fekete csizmában, ő a kedvenc selyemkimonójában, masszázsolajjal a kezében.
Imeti denar pomeni, da pri petinpetdesetih na plaži lahko slečeš svoj svileni kimono in pokažeš svojo lepo izdelano zadnjico. ▸ Sok pénzt birtokolni annyit tesz, hogy ötvenöt éves korban a strandon levetheted a selyemkimonódat, és megmutathatod formás hátsódat.
Tisti kopalni plašč me je spominjal na Seana Conneryja: ko je bil agent z dovoljenjem za ubijanje, je bil pogosto v brisači ali v haljici ali v kimonu. ▸ Az a fürdőköpeny Sean Conneryre emlékeztetett: amikor olyan ügynököt játszott, akinek engedélye volt a gyilkolásra, gyakran törölközőben, köpenyben vagy kimonóban volt.

kipénje (vrenje) boiling, boil, seething, seethe; (valovanje) surge

kipénje morja ob obalo surf

klop² [ó] ženski spol (-i …) die Bank, za sedenje: die Sitzbank; -bank (cerkvena Kirchenbank, kamnita Steinbank, šport kazenska Strafbank, ob peči Ofenbank, v parku Parkbank, za obtoženca Anklagebank, za poslušalce Zuhörerbank, za priče Zeugenbank, šport za rezervne igralce Ersatzbank, Auswechselbank, Reservebank, kotna Eckbank, krožna Rundbank, lesena Holzbank, oblazinjena Polsterbank, šolska Schulbank, vrtna Gartenbank)
klopi množina Bänke množina, cerkvene: das Gestühl, Kirchengestühl
figurativno drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

knjig|a¹ ženski spol (-e …) das Buch; z veliko ilustracij: das Bildbuch, der Bildband
politično: bela knjiga das Weißbuch
modra knjiga das Blaubuch
zelena knjiga das Grünbuch
-buch (pravljic Märchenbuch, spominov Erinnerungsbuch, za dekleta Mädchenbuch, kuharska Kochbuch, lesorezna Blockbuch, mašna [Meßbuch] Messbuch, mladinska Jugendbuch, nabožna Erbauungsbuch, Andachtsbuch, najljubša Lieblingsbuch, otroška Kinderbuch, priročnik Sachbuch, sanjska Traumbuch, snemalna Drehbuch, Filmdrehbuch, spolno vzgojna Aufklärungsbuch, strokovna Fachbuch, v osmerki der Oktavband, žepna Taschenbuch)
spominska knjiga das Gedenkbuch, das Poesiealbum
… knjige/knjig Buch-, Bücher-
(nakup/nakupovanje der Bücherkauf, opora za die Buchstütze, Bücherstütze, poseben ljubitelj der Büchernarr, razstava die Buchausstellung, seznam das Bücherverzeichnis, sežiganje die Bücherverbrennung, zbirka/zbiranje die Büchersammlung)
biti nor na knjige ein Büchernarr sein
sedeti ob knjigah/nad knjigami über den Büchern sitzen
figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
| ➞ → lekcionar

kocine se naježijo komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz
Ko je več kot 30.000 Škotov v en glas ob podpori orkestra na dude zapelo njihovo himno, so se tudi vsega najhujšega vajenim ljubiteljem nogometa naježile kocine po telesih. ▸ Amikor több mint 30 000 skót egy emberként énekelte a nemzeti himnuszt dudazenekar kíséretében, még a legrosszabbhoz szokott futballszurkolók is libabőrösek lettek.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine se postavijo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu

kocine se postavijo pokonci komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz, feláll a szőr a hátán [od negativnih čustev]
Noč čarovnic je čas, ko televizijske postaje preplavijo filmi, ob katerih se nam kocine postavijo pokonci. ▸ A Halloween az az időszak, amikor a tévécsatornákat elárasztják olyan filmek, amelyektől feláll a szőr a hátunkon.
Privržencem skupine U2 so se že ob prvem poslušanju dueta kocine postavile pokonci. ▸ A U2 együttes rajongói már a duett első meghallgatásakor libabőrösek lettek.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu, kocine se naježijo komu

kòl pale; pole; stake; post

oporni kòl (ob drevesu) prop
mučilni kòl stake
stavbe na kòléh lake-dwellings pl, (mostišče) fascine dwelling
nasaditev, nataknitev na kòl zgodovina impalement
nasaditi, natakniti na kòl to impale
ograditi s kòli to stockade, to palisade
podreti s kòli to stake
privezati na kòl (žival) to tether to a stake
prebosti s kòlom to stake

komemorácija (-e) f commemorazione; rievocazione;
komemoracija ob stoletnici parentali

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff