Franja

y in; in sicer

días y días dan za dnem, cele dneve
es una novedad y grande to je novica, in sicer (in to) velika
y eso que čeprav, dasi
¡y tal! seveda! rad verjamem!

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

záhodskī -ā -ō straniščni: -a jama; zahodski telegram ekspr. alarmantna novica

zanesljív sur qui (ali quoi) on peut compter, sûr, digne de confiance ; (novica) certain, authentique ; (zvest) fidèle

iz zanesljivega vira de source sûre
ne čisto zanesljiv (novica) sujet, -te à caution
ta človek je popolnoma zanesljiv cet homme est absolument digne de confiance, cet homme mérite une confiance absolue, c'est un homme à qui l'on peut se fier (ali sur qui l'on peut absolument compter)

žálosten (-tna -o) adj.

1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
žalostne razmere condizioni tristi, desolate
žalostne izkušnje esperienze dolorose

2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
žalostna pokrajina un paesaggio desolato
žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
žalostna razsvetljava illuminazione debole

3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
žalostno znanje conoscenze difettose
žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
žalostni pripetljaji vicissitudini
zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)

ἀγγελία, ἡ (ἄγγελος) 1. poročilo, vest (πατρός o očetu, ἐμή, o meni), glas, novica. 2. ukaz, povelje, zapoved.

ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?

ὄμμα, ατος, τό [Et. iz ὄπμα; idevr. oqw-mn̥, slov. oko, gl. ὄσσε] 1. oko, pogled, obraz, obličje, ὡς ἀπ' ὀμμάτων kolikor se more videti, κατ' ὄμματα pred očmi, pred obličjem, φήμης ὄμμα vesela novica. 2. kar se vidi, pogled, prikazen, prizor.

ὑφ-έρπω [tudi v tmezi; impf. ὑφεῖρπον] poet. skrivaj se priplazim, prilezem, se prikradem, ὑφεῖρπε γὰρ πολύ zopet in zopet sem moral na to misliti; drugi: novica se je namreč na tihem daleč širila.

φάτις, ἡ (φημί) ep. ion. poet. [acc. φάτιν, voc. φάτι] 1. glas, govorica, sporočilo, novica, vest, ἐσθλὴ φάτις dober glas, slava, κακὴ φάτις hudobna govorica, βαρεῖα φάτις huda (trda) beseda; φάτις εἶσι ἀνδρῶν μνηστήρων govorica o snubačih se bo razširila; ὡς (ὥσπερ) ἡ φάτις kakor se govori, φάτις (ἐπ)έρχεται vest prihaja, glas se širi; φάτις ἔχει τινά govori se o kom, φάτιν τινὰ ἔχει ἀνήρ govori se o njem, da. 2. govor, (božji) izrek, prorokovanje, ἀπ' οἰωνῶν iz ptičjega leta.

получаться, получиться dogajati se, dogoditi se;
получилось известие, что (zast.) prispela je novica, da;
снимок получился хороший posnetek se je posrečil

прискорбный žalosten;
прискорбная весть žalostna novica

свежий hladen; svež; čist; (pren.) spočit, okrepljen;
с. хлеб mlad kruh;
с. человек živahen človek;
свежая новость najnovejša novica;
свежие войска nove čete;
это у меня ещё в свежей памяти to mi je še v živem spominu;
на свежем воздухе na čistem zraku;
вывести на свежую воду razčistiti zadevo