Franja

notranjik [ó] moški spol (-a …) (notranji podplat) die Brandsohle

obroč¹ [ó] moški spol (-a …) der Ring (tudi rastlinstvo, botanika) (drsni Schleifring, anatomija hrustančni Knorpelring, kovni Prägering, krčni Schrumpfring, kroglični Kugelring, ločilni Trennring, mlevni Mahlring, nastavitveni Stellring, nosni Nasenring, notranji Innenring, plavalni Schwimmring, stezni Spannring, tesnilni Dichtungsring, townendski Townendring, vratni Halsring, vmesni Tragring, vodilni Führungsring, vzmetni Federring); der Reifen (pri sodu [Faßreifen] Fassreifen, za kolo Fahrradreifen, šport telovadni Gymnastikreifen)
tehnika zbiralni obroč der Ringsammler
tehnika razdelilni obroč der Ringverteiler
anatomija ramenski obroč der Schultergürtel
vezni obroč gradbeništvo, arhitektura der Wirtel

oddel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. v trgovini, podjetjih: die Abteilung (delikatesni Feinkostabteilung, devizni Devisenabteilung, galanterijski Galanteriewarenabteilung, Kurzwarenabteilung, glasbeni Schallplattenabteilung, infekcijski medicina Infektionsabteilung, inozemski Auslandsabteilung, izvozni Exportabteilung, kozmetični Kosmetikabteilung, kreditni Kreditabteilung, nabavni Einkaufsabteilung, notranji/domači Inlandsabteilung, pravni Rechtsabteilung, prodajni Vertriebsabteilung, Verkaufsabteilung, reklamni Werbeabteilung, medicina rentgenski Röntgenabteilung, s svežim mesom Frischfleischabteilung, tekstilni Textilabteilung, z zavesami Gardinenabteilung, za odpošiljanje Versandabteilung, živilski Lebensmittelabteilung)

2. medicina die Station (dializni Dialysestation, moški Männerstation, nezgodni Unfallstation za intenzivno nego Intensivstation, Intensivpflegestation, Wachstation, za nego Pflegestation, otroški Kinderstation, porodni Entbindungsstation)

3.
gradbeni oddelek das Bauamt
(mestni Stadtbauamt), die Bauprüfabteilung
kadrovski/personalni oddelek die Personalverwaltung, das Personalwesen, das Personalbüro, die Personalabteilung
oddelek za parke in zelenice das Gartenamt
oddelek za informiranje die Pressestelle, der Pressedienst

4. železnica (kupe) das Abteil, Zugabteil (za kadilce Raucherabteil, za nekadilce Nichtraucherabteil, prvega razreda Erste-Klasse-Abteil, posebni Sonderabteil, potniški Fahrgastabteil)
vagon brez oddelkov der Großraumwagen

5. na fakulteti: der Fachbereich, das Seminar, das Institut

6. vojska das Kommando, die Abteilung
posebni oddelek die Einsatzgruppe
(skupina) der Marschblock
|
medicina glavna sestra oddelka die Stationsschwester
vodja oddelka der Abteilungsleiter

offerō -ferre, ob-tulī (op-tulī), ob-lātum (ob in ferre)

1. na(s)proti nesti, prinesti (prinašati), nuditi, ponuditi (ponujati), poda(ja)ti, (po)kazati: Acc. ap. Fest. et ap. Ci., Ter., S., Q., Tib. idr., dextram Philippo Cu., aciem (meč) strictam venientibus V., speciem Cu., os suum non modo ostendere, sed etiam offerre Ci. hote se dati spregledati, nec dis cordi fuisse poenam eius oblatam prope oculis suis L. da se je izvršila kazen skoraj pred njihovimi očmi, neque ut quicquam interesset inter intestinum et oblatum Ci. in da je čisto vseeno, ali je povzročilo tako stanje kaj notranjega ali kaj zunanjega (kak notranji ali zunanji vzrok); metaf.: quam in partem fors obtulit C. ga je privedlo, cohortes fors offert C. pelje nasproti, locum fors offert C. nudi, ponuja; med. in refl. ponuditi (ponujati) se, (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, pri(haja)ti pred oči, pojaviti (pojavljati) se, na(s)proti stopiti (stopati): foedum omen se obtulit Cu., lux quaedam videbatur oblata Ci., mihi sese offert Amyntas V. mi pride nasproti, me sreča, Allecto se offert iuveni V. prikaže; metaf.: oblata occasione C. ko se je ponudila priložnost, nova res oblata V. nova prikazen, cuius oblata est praesentia O., religio oblata est Ci. utrnil se mu je verski pomislek, metu oblato Ci.; occ. sovražno na(s)proti stopiti, pot zastopiti, pot zastaviti (zastavljati), pot zapreti (zapirati), postaviti (postavljati) se po robu, upreti (upirati) se: o. se hostibus C., se consulibus ferociter obtulerunt L., statim me Antonii sceleri obtuli Ci., Fauno sese obtulit V.

2. metaf.
a) ponuditi (ponujati): spem imperii offerunt patricii Ci., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., operam suam ultro L., foedus V.; z dvojnim acc.: magistratibus se offerre consiliarium Suet. za svetovalca, se medium paci V. za mirovnega posrednika; z ACI: offerebat se intercessurum T.
b) izkaz(ov)ati, prizade(va)ti, da(ja)ti, zada(ja)ti, storiti (delati), povzročiti (povzročati): Ter., Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., Cat. idr., Germani Ambiorigi beneficium obtulerunt C., bonum a dis oblatum et datum est Ci., auxilium Cereris multis oblatum est Ci., mortem parenti, stuprum sorori Ci., quis est, qui moram mi occupato molestam optulit? Pl.; occ. Bogu darovati, podariti (podarjati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati (prim. sl. ófrati, ófer): Eccl.
c) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Acc. ap. Ci. et ap. Non., Pl., L., se proelio, telis, morti C., pro te totiens morti me obtuli Ci., meum caput obtuli periculis Ci., se invidiae Ci., se in discrimen (pogibeli) Ci.
d) na dan da(ja)ti, na dan spraviti (spravljati), starejše obelodaniti, povedati, reči (govoriti), izreči (izrekati) kaj zoper koga: oblato falso crimine L., crimina o. Ci.
e) prinesti (prinašati), vzrok (povod) da(ja)ti čemu, za posledico imeti kaj: formae, quae reapse nullae sunt, speciem (prevaro) autem offerunt Ci.

Opomba: V afr. vulg. lat. imp. ofers: Ap.

opremljeval|ec moški spol (-ca …) der Ausstatter, (proizvajalec opreme) der Ausrüster
notranji opremljevalec der Innenausstatter

orgán (-a) m

1. anat., zool., bot. organo:
govorni organi organi della favella, della parola
slušni organ, organ za vid organo dell'udito, organo della vista
spolni organi genitali
gibalni organi organi della locomozione
bot. vegetativni organi organi vegetativi

2. (oseba, skupina oseb glede na položaj, funkcijo v kaki skupnosti) organo:
izvršilni, nadzorni organi organi esecutivi, di controllo
preiskovalni organ organo investigativo
upravni organ organo direttivo; organo amministrativo
državni, občinski organi organi dello Stato, del comune
pravosodni organi (sodstvo) magistratura

3. časn. (glasilo) organo:
Avanti je organ Italijanske socialistične stranke l'Avanti è l'organo del PSI
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. cevasti organi organi tubulari
notranji organi organi interni
zool. cvrčalni organ organo, apparato stridulante
biol. krvotvorni organi organi emopoietici

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

planet¹ [plǽnit] samostalnik
astronomija planet, zvezda premičnica

inferior (superior) planets notranji (zunanji) planeti
minor planets asteroidi
primary planet glavni planet
secondary planet planetov mesec

podplat moški spol (-a …) die Sohle, na nogi: Sohle, Fußsohle, na čevlju: die Schuhsohle, die Besohlung; živalstvo, zoologija die Hornsohle, (stopalce) der Fuß, pri polžu: die Kriechsohle; -sohle (debel Plateausohle, gumen Gummisohle, lesen Holzsohle, notranji Brandsohle, plutovinast Korksohle, PVC PVC-Sohle, rebrast Profilsohle, usnjen Ledersohle, vmesni Zwischensohle)
s tankimi/debelimi podplati dünnsohlig/dicksohlig
prišiti podplate doppeln
figurativno pokazati podplate Fersengeld geben

pole² [póul] samostalnik
kol; (telegrafski) drog; prekla (za fižol)
šport palica (za skoke); ojnica (voza)
navtika jadrnik; drog za potiskanje čolnov; dolžinska mera (5,029 m); površinska mera (25,293 m²)

figurativno to climb up the greasy poles premagati velike težave, lotiti se težke stvari
navtika under bare poles s spuščenimi jadri
sleng up the pole čez les, prismojen; v škripcih
šport to have the pole biti v notranji progi

pomnilnik samostalnik
računalništvo (del računalnika) ▸ memóriaPovezane iztočnice: statični pomnilnik, namenski pomnilnik, razširljiv pomnilnik, zunanji pomnilnik, dinamični pomnilnik, delovni pomnilnik, bralni pomnilnik, bliskovni pomnilnik, fizični pomnilnik, navidezni pomnilnik, interni pomnilnik, sistemski pomnilnik, grafični pomnilnik, hitri pomnilnik, notranji pomnilnik, vmesni pomnilnik

port|o¹ [ó] moški spol (-a …) poštni: das Porto (dodatni Nachporto, Strafporto, notranji Inlandsporto, inozemski Auslandsporto)

pos|el¹ [ô] moški spol (-la …) das Geschäft (bančni Bankgeschäft, borzni Börsengeschäft, denarni Geldgeschäft, depozitni Depotgeschäft, Verwahrungsgeschäft, devizni Devisengeschäft, diferenčni Differenzgeschäft, eskontni Diskontgeschäft, fiksni Fixgeschäft, fingiran Luftgeschäft, gotovinski Bargeschäft, Kassageschäft, izvozni Exportgeschäft, kompenzacijski Kompensationsgeschäft, kreditni Kreditgeschäft, letalski prevozni Luftfrachtgeschäft, lombardni Lombardgeschäft, menični Wechselgeschäft, menjalni Tauschgeschäft, namenski Zweckgeschäft, na sejmu Messegeschäft, navidezen Scheingeschäft, negativni Negativgeschäft, notranji trgovski Inlandsgeschäft, obročni Ratengeschäft, opcijski Optionsgeschäft, pasivni bančni Passivgeschäft, plačilni Zahlungsgeschäft, pomožni Hilfsgeschäft, ki prinaša izgubo Verlustgeschäft, v lastnem imenu Propergeschäft, pravni Rechtsgeschäft, prevozni Frachtengeschäft, Frachtgeschäft, promptni Kassengeschäft, rizični Risikogeschäft, skladiščni Lagergeschäft, stranski Nebengeschäft, špedicijski Speditionsgeschäft, terminski Termingeschäft, Zeitgeschäft, tranzitni Transitgeschäft, trgovski Handelsgeschäft, trojni Dreieckgeschäft, uvozni Importgeschäft, vzajemni Gegengeschäft)
posamičen posel der Geschäftsfall
posli množina Geschäfte množina
dodelavni posli die Lohnfabrikation
skleniti posel ein Geschäft machen, ins Geschäft kommen mit (jemandem)
prevzemnik posla der Generalunternehmer, Werkunternehmer
udeleženec posla der Geschäftsteilnehmer
oseba, ki vodi posle der Geschäftsleiter
voditi posle geschäftsleitend sein
pristojbina za pravne posle die Rechtsgebühr
sklepati posle Geschäfte machen
s pravnim poslom rechtsgeschäftlich
borza terminskih poslov die Terminbörse
prevzem poslov die Geschäftsübernahme
sklepanje/sklenitev poslov/posla der [Geschäftsabschluß] Geschäftsabschluss
upad poslov der Geschäftsrückgang
zaradi poslov geschäftehalber

posnet|ek¹ [é] moški spol (-ka …) die Aufnahme, samo za film, televizijo, ploščo: die Aufzeichnung, samo fotografski: der Abzug; -aufnahme (ateljejski Studioaufnahme, Atelieraufnahme, barvni Farbaufnahme, dokumentarni Dokumentaraufnahme, filmski Filmaufnahme, lastni Selbstaufnahme, nočni Nachtaufnahme, notranji Innenaufnahme, originalni Originalaufnahme, počasni Zeitaufnahme, na trak Bandaufnahme, cele figure Ganzaufnahme, iz zraka Luftaufnahme, na megnetofonski trak Tonbandaufnahme, od blizu Nahaufnahme, podrobnosti/detajla Detailaufnahme, za ploščo, s plošče Schallplattenaufnahme, s premikanjem kamere Fahraufnahme, terena Geländeaufnahme, z bliskovko Blitzlichtaufnahme, z umetno lučjo Kunstlichtaufnahme, protisvetlobni Gegenlichtaufnahme, skupinski Gruppenaufnahme, zunanji Außenaufnahme, Freilichtaufnahme)
medicina rentgenski posnetek Röntgenaufnahme, ledvic: Nierenaufnahme
arhivski posnetek der Archivbeitrag
šport posnetek prehoda skozi cilj der Zielfilm
pri radiu, televiziji, plošči: neposreden posnetek/posnetek v živo der Mitschnitt, die Live-Aufnahme, die Live-Aufzeichnung
totalni posnetek die Totale
fotografski: trenutni posnetek der [Schnappschuß] Schnappschuss, die Momentaufnahme
video posnetek die Videoaufzeichnung, das Video
zračni posnetek die Fliegeraufnahme, das Luftbild
kamera za male/velike posnetke die Kleinbildkamera/ Großformatkamera, Großbildkamera
števec posnetkov das Bildzählwerk

posnétek (-tka) m

1. imitazione, copia:
dober posnetek usnja una buona imitazione della pelle
pren. sin je veren posnetek svojega očeta il figlio è il padre sputato

2. fot. fotografia, foto; film. ripresa, filmato:
barvni, črno-beli posnetek foto a colori, in bianco e nero; filmato a colori, in bianco e nero
skupinski posnetek foto di gruppo
trenutni posnetek (fotografia) istantanea
notranji, zunanji posnetki riprese interne, esterne
neoster posnetek foto sfocata
oster posnetek foto a fuoco
posnetek v protisvetlobi foto controluce
med. rentgenski posnetek radiografia

3. rad. registrazione:
posnetek na magnetoskopskem traku registrazione su nastro magnetico

premer [é] moški spol (-a …) der Durchmesser (tudi matematika) (notranji Innendurchmesser, kroga Kreisdurchmesser, krogle Kugeldurchmesser, prsni Brusthöhendurchmesser)

premér diamètre moški spol

premer kroga diamètre d'un cercle
premer krogle diamètre d'une sphère
notranji premer (cevi) diamètre intérieur, lumière ženski spol, ouverture ženski spol, orifice moški spol
premer avtomobilskega cilindra alésage moški spol

premêr diameter

v premêru in diameter
notranji premêr cevi calibre, ZDA caliber

promet¹ [è] moški spol (-a …) s prometnimi sredstvi: der Verkehr; das Verkehrswesen; količina vozil: das Verkehrsaufkommen; (avtomobilski Autoverkehr, Kraftverkehr, božični Weihnachtsverkehr, cestni Straßenverkehr, na daljavo Fernverkehr, enosmerni Einbahnverkehr, Richtungsverkehr, hitri Schnellverkehr, individualni Individualverkehr, izmenični Wechselverkehr, iz nasprotne smeri Gegenverkehr, kolesarski Fahrradverkehr, kombinirani cestno-železniški Straße-Schiene-Verkehr, kontejnerski Behälterverkehr, kopenski Landverkehr, krajevni Ortsverkehr, Nahverkehr, krožni Kreisverkehr, Rundverkehr, letalski Luftverkehr, letalski tovorni Luftfrachtverkehr, linijski Linienverkehr, lokalni Nahverkehr, Ortsverkehr, Lokalverkehr, lokalni hitri Nahschnellverkehr, mestni Stadtverkehr, nedeljski Sonntagsverkehr, notranji Binnenverkehr, oprtni Huckepackverkehr, parniški Dampferverkehr, pešcev Fußgängerverkehr, počitniški Urlauberverkehr, poklicni Geschäftsverkehr, potniški Fahrgastverkehr, Reiseverkehr, Personenverkehr, povečan zaradi praznika Feiertagsverkehr, pretovarjalni Umschlagverkehr, primestni Vorortverkehr, Nahverkehr, po desni Rechtsverkehr, po levi Linksverkehr, po tirih Schienenverkehr, z vozili Fahrverkehr, Fahrzeugverkehr, z vprežnimi vozovi Fuhrwerkerverkehr, Gespannverkehr, tovorni Güterverkehr, Frachtverkehr, trajektni Fährbetrieb, tranzitni Durchgangsverkehr, Transitverkehr, velikonočni Osterverkehr, vlakovni Zugsverkehr, zbirni Sammelverkehr, zračni Flugverkehr, železniški Eisenbahnverkehr, Bahnverkehr, Zugverkehr)
javni promet öffentliche Beförderung, der Verkehrsbetrieb
javni potniški promet öffentlicher Personalverkehr
mali obmejni promet kleiner Grenzverkehr
obmejni/mejni promet Grenzverkehr
oviran promet die Verkehrsbehinderung
tekoč promet die Flüssigkeit des Verkehrs
minister za promet der Verkehrsminister
ministrstvo za promet das Verkehrsministerium
… prometa Verkehrs-
(gostota die Verkehrsdichte, nadzorovanje die Verkehrskontrolle, obseg das Verkehrsaufkommen, ogrožanje die Verkehrsgefährdung, ogrožanje cestnega Straßenverkehrsgefährdung, oviranje die Verkehrsbehinderung, die Verkehrsbeeinträchtigung, speljava Verkehrsführung, štetje Verkehrszählung, tek/potek Verkehrsablauf, tok [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss, ureditev Verkehrsregelung, urejanje Verkehrsregelung, žrtev das Verkehrsopfer, smrtna der Verkehrstote)
z malo prometa verkehrsschwach, verkehrsarm
z veliko prometa verkehrsstark
z reduciranim prometom verkehrsberuhigt
prilagojen prometu verkehrsgerecht
udeleženec v prometu der Verkehrsteilnehmer
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (StVO)
zastoj v prometu die Verkehrsstauung, der Verkehrsstau
brez prometa dan v tednu, ulica: autofrei
urejanje prometa v bližini šole die Schulwegsicherung
vzeti iz prometa avtobus, vagon: außer Dienst stellen