Franja

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

outrecuidant, e [-dɑ̃, t] adjectif domišljav, nadut, objesten

personne féminin outrecuidante domišljavec, nadutež
réponse féminin outrecuidante nesramen odgovor

page² [paž] masculin paž, mlad plemič v službi na dvoru; (vieilli)

hardi, effronté comme un page zelo predrzen, nesramen

predrz|en (-na, -no) frech, simpatično: keck; jezikav: vorlaut; (nesramen) unverfroren, dreist; (vratolomen) waghalsig, vorwitzig
zelo predrzen frech wie Oskar
biti dovolj predrzen, da … es [fertigbringen] fertig bringen zu

pudeur [püdœr] féminin sramežljivost, sram

sans pudeur brez sramu, nesramen
outrage masculin à la pudeur žalitev, prestopek proti spodobnosti
blesser la pudeur žaliti sramežljivost
manquer de pudeur biti brez sramu

Rotz, der, (-es, ohne Plural) smrkelj; Medizin smrkavost; Rotz und Wasser heulen tuliti na vso moč; frech wie Rotz nadvse nesramen

rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

tōsto¹ agg. knjižno, nareč. čvrst, trden:
avere faccia tosta ne zmesti se; biti predrzen, nesramen

Unverschämtheit, die, nesramnost; die Unverschämtheit haben zu ... biti tako nesramen, da ...

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

vergognarsi v. rifl. (pres. mi vergogno)

1. sramovati se:
vergognarsi di qcs., di qcn. sramovati se česa, koga
vergognati! sram te bodi

2. ekst. biti sramežljiv, plah:
non vergognarsi di nulla e di nessuno biti predrzen, nesramen

vergüenza ženski spol sram, sramežljivost; sramota; plahost, neodločnost; sramotni steber

sin vergüenza brez sramu, nesramen
me da vergüenza su conducta sram me je njegovega vedenja
¡da vergüenza! sramota!
perder la vergüenza znebiti se plahosti; brezobzirno ravnati; predrzen ali nesramen postati
sacar a la vergüenza na sramotni oder postaviti
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza nesramen biti
las vergüenzas spolovila

ἀ-δεής 2, ep. ἀδειής in ἀδδεής (δέος) 1. a) brez strahu, nebojazljiv; b) drzen, nesramen, brezskrben. 2. neosnovan, nepotreben (θεός); οὐκ ἀδεής nevaren. – adv. ἀδεῶς brez strahu, brez nevarnosti; po volji, poljubno.

ἀν-αιδής 2 (αἰδώς) nesramen, (pre)drzen, brezobziren; κυδοιμός neusmiljen; λᾶας lokav, zvit; subst. τὸ ἀναιδές nesramnost; εἰς ἀναιδὲς δός μοι σεαυτόν podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. – adv. -ῶς nesramno, brez strahu.

ἀναισχυντέω (ἀν-αίσχυντος) sem nesramen, predrzen, predrzno ravnam; s pt.: ne sramujem se, predrznem se.

ἀν-αίσχυντος 2 (αἰσχύνω) nesramen, brez sramu; adv. -ύντως grd, nespodoben θήκη.

ἀ-πρεπής 2 (πρέπω) nepristojen, neprimeren, nespodoben, nedostojen, nesramen.

ἀ-ταρτηρός ep. poguben, strašen, grozeč; sirov, ἔπεα nesramen (Od. 2, 243).

βδελυρός 3 ostuden, gnusen, nesramen.