Franja

verbinden^* povezati/povezovati (sich se); figurativ družiti, združevati; vezati (sich se); Telefon: zvezati; ich verbinde vežem; die Augen usw.: zavezati; Medizin obvezati; durch Lötung, mit Leim, Schrauben: spojiti; Chemie sich verbinden spajati se; Sport zvezati; (falsch binden) ein Buch: narobe vezati; falsch verbunden napačna zveza

vergucken: sich vergucken narobe videti; sich vergucken in zagledati se v

verlesen^*1 Amtliches: (javno) prebrati; sich verlesen zmotiti se (pri branju), narobe prebrati

vero

A) agg.

1. resničen, pravi

2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato

5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik

B) m

1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi

verschätzen: sich verschätzen in narobe oceniti (kaj)

verschneiden^* Gehölze, Wein: rezati; Tiere: rezati, skopiti; Rum, Getränke: mešati; zu einer Collage: montirati; sich verschneiden narobe zarezati/odrezati

versehen^* eine Arbeit, ein Amt usw.: opravljati (delo, funkcijo); den Haushalt: skrbeti; versehen mit oskrbeti z, oskrbovati z, preskrbovati z (sich se) ; Technik opremiti; Religion einen Kranken: prevideti; sich versehen paziti se, (falsch sehen) narobe videti, narobe oceniti, zmotiti se; versehen mit preskrbljen z; ehe man sich's versieht preden se okrog obrneš

vid|eti¹ (-im) zagledati, spregledati

1. sehen (na eno oko auf einem Auge, mit einem Auge, ostro scharf)
dvojno videti medicina doppelt sehen

2. sehen (na uro auf die Uhr), -sehen (dol hinuntersehen, heruntersehen, gor hinaufsehen, heraufsehen, nazaj zurücksehen, ponovno [wiedersehen] wieder sehen, v hineinsehen, v ozadje dahintersehen)
videti na lastne oči mit eigenen Augen sehen
ne moči več videti nicht mehr sehen können
ne videti dlje od svojega nosu figurativno nicht weiter als seine Nase sehen
narobe videti (zmotiti se) sich versehen

3. koga/kaj: sehen, einsehen, (ugledati) erblicken

4. (dobiti pred oči) zu sehen bekommen, zu Gesicht bekommen (tega pisma nisem nikoli videl ich habe den Brief nie zu Gesicht bekommen)

5. (opaziti) wahrnehmen, bemerken, na kom: (jemandem etwas) anmerken/ansehen

6. (razpoznati) erkennen; (ugotoviti) feststellen
videti, da … (spoznati) sehen, [daß] dass … erkennen, [daß] dass …
videti po nosu komu kaj (jemandem etwas) an der Nase ansehen

7. (uvideti) ersehen
videti iz (razvideti) ersehen aus
videti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen

8.
figurativno videti na kom/čem finden an
|
videti dosti sveta viel herumkommen
videti zemljo letalstvo Erdsicht haben
videti zvezde die Sterne sehen, figurativno od bolečin: die Engel singen hören
ki se ga izplača videti sehenswert
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
no vidiš! na also!/siehst du!

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

vreči [é] (vržem) metati

1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen

2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen

3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
vreči s prestola entthronen

4. pri izpitu: durchfallen lassen
|
vreči čez krov über Bord werfen
vreči čez rame überwerfen, übertun
vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
vreči iz službe/šole feuern
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
vreči na tla zu Boden schlagen
vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
vreči na tla niederwerfen, umhauen
vreči oko na ein Auge haben auf
vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
vreči v ječo einkerkern
vreči v obraz ins Gesicht schleudern
vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota

zjecljati glagol
(jecljaje povedati) ▸ eldadog
"Nekaj je narobe z njim," je zjecljala. ▸ „Valami baj van vele” – dadogta el.
Sopomenke: izjecljati

zmoti|ti se [ó] (-m se) motiti se irren, sich irren, (za um), fehlgehen, pri ocenjevanju, ugibanju: danebengreifen, fehlgreifen; (narobe slišati, videti …) sich täuschen; pri pisanju: sich verschreiben, pri računanju: sich verrechnen, pri branju: sich verlesen, pri govorjenju: sich versprechen, pri tehtanju: sich verwiegen, v igranju: sich verspielen; pri ugibanju, stavi: danebentippen

Zungenschlag, der, figurativ ton; (Akzent) naglas; falscher Zungenschlag narobe izbrana beseda

zurdo levi, levičarski; neroden

zurdo m levičar
mano zurda leva roka
a zurdas (fig) narobe, brezglavo

zven|eti [é] (-im)

1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
votlo zveneti hohl klingen
podobno zveneti lingvistika anklingen

2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

3.
figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit

žonglirati glagol
1. (o fizični veščini) ▸ zsonglőrködikIzvajal je akrobacije in žongliral z raznimi ognjenimi rekviziti. ▸ kontrastivno zanimivo Akrobatikus mutatványai mellett különböző eszközökkel tűzzsonglőrködött.

2. (sočasno obvladovati več zadev) ▸ zsonglőrködik
Ni mi jasno, kako lahko moški hkrati žonglirajo z več ženskami. ▸ Nem értem, hogyan zsonglőrködhetnek a férfiak egyszerre több nővel.
Maša je igralka, ki živi zanimivo življenje, v katerem spretno žonglira s svojimi vlogami. ▸ Maša egy érdekes életet élő színésznő, aki ügyesen zsonglőrködik a szerepeivel.

3. lahko izraža neodobravanje (spretno uporabljati ali izbirati) ▸ zsonglőrködikVšeč so nam moški, ki spretno žonglirajo z besedami. ▸ Tetszenek azok a férfiak, akik ügyesen zsonglőrködnek a szavakkal.
Mar ni z znanostjo, ki tako lahkotno žonglira z dejstvi, nekaj hudo narobe? ▸ Nincs-e valamilyen súlyos gond az olyan tudománnyal, amely oly könnyedén zsonglőrködik a tényekkel?
Rada malo žonglira z zakoni, ker ji ne dajo pametnejšega dela. ▸ Mivel nincs jobb dolga, szeret kicsit zsonglőrködni a törvényekkel.
Najlažje je žonglirati s številkami in s procenti, ker se 90 % ljudi niti ne ukvarja z izračunavanjem. ▸ A számokkal és a százalékokkal a legkönnyebb zsonglőrködni, hiszen az emberek 90 százaléka nem foglalkozik a számolgatással.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

λέχριος 3 počezen, poševen, poprečen, na stran nagnjen, πάντα λέχρια vse gre narobe.