Franja

govoríca ž
1. glasina, vijest, vest, glas: po mestu se je razširila govorica; prazne -e
2. govor, jezik: naučil se je tuje -e; ljudska govorica
narodni govor; domača, pesniška govorica
3. način govora: zoprna mi je njena sladka govorica
4. razgovor: govorica ni prav stekla
razgovor nekako ne može da se razvije

gràfija ž (gr.) grafija, način pisanja, zapisovanja glasov s črkami

grandsire [grǽn(d)saiə] samostalnik
(pra)ded, prednik; poseben način zvonjenja

grecamente avv.

1. grško, po grško, na grški način

2. ekst. elegantno

3. v grškem jeziku

groove¹ [gru:v] samostalnik
brazda, žlebič, utor
figurativno običajni način, navada, rutina, šablona

to keep (ali move) in the same groove živeti na stari način
to get into a groove navaditi se, dobiti rutino

grùšavina ž
1. zmleziva, colostrum
2. na poseben način preparirano ovčje mleko
3. vrsta jedi (mleko in jajca)
4. zmrcvarjeno meso: skoči te obali kamenje na ranjene i mrtve, učini se strašna grušavina

habit¹ [hæbit] samostalnik
navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
medicina zasvojenost, privajenost
zoologija način življenja
botanika način rasti

habit of body habitus, telesni ustroj
habits of life življenjske navade
eating habits bonton pri mizi
by (ali from) habit iz navade
force of habit moč navade
habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
a lady's habit ženska jahalna obleka
to acquire a habit navaditi se
to act from force of habit iz navade kaj delati
to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
it is the habit with me navajen sem

hang¹ [hæŋ] samostalnik
način kako tkanina (stvar) visi ali pada; način dela; padec, strmec, pobočje; kratek premor
pogovorno pomen

not a hang ni govora
I don't care a hang mar mi je
not to give a hang ne meniti se za kaj
to get (ali see) the hang of a thing dojeti bistvo česa, razumeti kaj

hara-kiri [hǽrəkíri] samostalnik
harakiri, japonski način samomora

how² [háu] samostalnik
način postopka

the how of it način, kako se kaj naredi
the hows and whys kako in zakaj

hūmānitus, adv. (hūmānus)

1. (po) človeško, na človeški način: si quid mihi h. accidisset Ci. ko bi se mi bilo kaj človeškega primerilo, evfem. = ko bi bil umrl; v tem pomenu tudi: si quid me (po Fest. = mihi, po Georgesu pa abl.?) fuerit humanitus Enn., si quid eam h. attigisset Ap., ursi h. strati Plin.

2. človeško = kakor se človeku spodobi, torej prijazno, vljudno, ljubeznivo, dobrohotno, milostno: non h. tractare aliquem Ter., ferre humana h. Afr. fr.

idealmente idealno, na idealen način

ideología ženski spol ideologija, način mišljenja; miselni krog; duševna nadarjenost

idioma moški spol jezik, idiom, način govorjenja

idioma extranjero tuj jezik
idioma oficial, idioma nacional državni jezik
academia de idiomas šola za jezike
enseñanza de idiomas pouk jezikov
profesor de idiomas učitelj jezikov

idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se

1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.

2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē

1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.

2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).

Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert.

īgnōrābilis -e, adv. īgnōrābiliter (īgnōrāre) neznan, nespoznaven: Pl., Gell., Boet., separare, quod … facilius, non ignorabile … fuerit Ci., libri litteris ignorabilibus praenotati Ap. Adv. īgnōrābiliter na neznan način, neznano kako: laminae ign. litteratae Ap.

igual enako, na isti način

igualmente na enak način, enako, prav tako, tudi

¡(gracias) igualmente! hvala, enako!

imperatív m (lat. imperativus) imperativ, zapovjedni (-ved-) način: kategorični imperativ

importābilis (inportābilis) -e

1. neprenosen, nepremičen: moenium importabiles arietes Cass.

2. metaf. neznosen, ki ga ni moč prenašati: importabilia portare Tert., malum i., fraus i. Cass.; adv. importābiliter na neznosen način: i. facere omnia Cass.