Franja

sockdolager, sockdologer [sɔkdɔ́lədžə] samostalnik
ameriško, sleng odločilen (knock-out) udarec
figurativno nekaj velikega, odločilnega; polni zadetek (odločilni argument)

sōldo m

1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare

3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati

4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

sometime [sʌ́mtaim]

1. pridevnik
bivši, prejšnji; nekdanji

2. prislov
zastarelo nekoč, nekdaj
zastarelo včasih; kadarkoli, enkrat (v prihodnosti), ob priliki; nekaj časa

sometime last year nekoč lani
sometime or other nekega dne, prej ali slej
I shall go there sometime šel bom tja ob priliki (enkrat)
write sometime piši kaj (kdaj, ob priliki)!

somewhile [sʌ́mwail] prislov
(redko) (prej) enkrat; včasih; nekaj časa

sordicula -ae, f (demin. sordēs) majhna umazanija (nesnaga), umazanijica, nesnagica, nekaj umazanije, nekaj nesnage: Marc., Aug.

sound² [sáund] neprehodni glagol
zveneti, doneti, razlegati se
figurativno zdeti se, delati vtis, slišati se
prehodni glagol
glasba trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasiti

to sound the alarm dati znak s trobento za alarm
to sound s.o.'s lungs osluškovati komu pljuča
to sound in damages tožiti za nadomestilo nepreverjene škode
to sound s.o.'s praises peti komu hvalo
to sound a trompet (za)trobiti na trobento
to sound a retreat trobiti k umiku
to sound a wheel pregledati stanje kolesa (pri vagonu)
the bell sounds noon zvon bije poldan
the clarion sounded rog je zadonel
it sounds as if he was keeping something back to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)
his report sounds all right njegovo poročilo daje ugoden vtis
the n in column is not sounded v besedi column se končni n ne izgovarja
it did not sound like his voice ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glas
to sound off ameriško, sleng odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imena
to sound in iti za; glasiti se na

sparkler [spá:klə] pridevnik
nekaj bleščečega
pogovorno bleščeč se diamant; zelo duhovita oseba; peneče se vino; umetni ogenj
pogovorno iskreče se oko; iskreča se sveča

specific [spisífik]

1. pridevnik (specifically prislov)
specifičen, določen; izrecen, poseben, precizen, svojstven, samobiten, lasten; bistven; ki označuje vrsto; ki posebno deluje (o zdravilu)

specific duty trgovina posebna carina, ki se plačuje po merskih enotah, ki se uporabljajo v dotični deželi
specific gravity, specific heat fizika specifična teža, toplota

2. samostalnik
nekaj specifičnega
medicina specifično zdravilo (s posebnim učinkom)

spring (it) on prehodni glagol
sleng povedati nekaj presenetljivega

spud [spʌd]

1. samostalnik
kratka lopatica, rovnica (za puljenje plevela), kopuljica; nekaj kratkega in debelega; pritlikavec
pogovorno krompir
sleng, množina denar

2. prehodni glagol
kopati, okopavati, pleti (često out, up)
neprehodni glagol
vrtati

to spud out okopa(va)ti, opleti; izkopati
to spud in začeti vrtati

squash¹ [skwɔš]

1. samostalnik
zmečkanje, stisnjenje; nekaj zmečkanega
figurativno kaša
pogovorno gneča, množica, kup (ljudi); sadni sok; zvok ali šum, ki ga pri padcu povzroči mehak predmet (mehka žoga iz gume ipd.)

lemon squash pijača iz limoninega soka in sode

2. prehodni glagol
zmečkati, zdrobiti v kašo; sploščiti, zgnesti; izžeti
figurativno utišati (koga) s spretnim odgovorom; (v kali) zadušiti
neprehodni glagol
gaziti (z nogami), bresti; gnesti se, prerivati se, biti zmečkan, zmečkati se

to squash s.o.'s hopes uničiti komu upanje
that reply squashed him ta odgovor mu je končno zaprl usta

standout [stǽndaut] samostalnik
ameriško nekaj izrednega
ameriško porotnik, ki ima edini drugo mnenje; posebnež, samosvojec
ekonomija stavka, odklanjanje dela

stationner [stasjɔne] verbe intransitif parkirati; ustaviti se za nekaj časa; stacionirati

défense de stationner! prepovedano parkiranje!
il est interdit de stationner devant les arrêts d'autobus prepovedano je parkirati pred avtobusnimi postajališči
être stationné parkirati, stacionirati

stinker [stíŋkə] samostalnik
sleng smrdljivec, smrdljiva stvar; smrdljiva bomba; zoprn človek
sleng nekaj žaljivega

I wrote him a stinker pisal sem mu grobo pismo

stunner [stʌ́nə] samostalnik
močan udarec, ki omami
sleng nekaj čudovitega, famozna stvar
sleng krasotec, fant od fare

stunt¹ [stʌnt]

1. samostalnik
umetnija, mojstrstvo, trik
aeronavtika akrobatsko letenje, akrobacija, ekshibicija; nekaj senzacionalnega, osupljivega, pozornost vzbujajočega (v reklamne, propagandne namene); reklamni, časnikarski trik; senzacija; lopovščina, sleparija

it is not my stunt to se me ne tiče

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
aeronavtika delati akrobacije

to stunt an airplane izvajati akrobacije z letalom

sub-sipiō -ere (sub in sapiō) nekaj okusa imeti: subsipere quod non plane sapit Varr.

substantial [səbstǽnšl]

1. pridevnik (substantially prislov)
snoven, materialen, stvaren, telesen; trden, čvrst, močan, trpežen, trajen; bistven; znaten, precejšen, tehten, važen; redilen, izdaten (hrana); premožen; zanesljiv, odločilen
filozofija snoven, realen, bistven

a substantial argument tehten argument
a substantial farmer premožen kmetovalec
a substantial meal obilen jedilni obrok
substantial profits veliki, mastni dobički
a substantial victory odločilna zmaga
a man of substantial built mož krepke postave
to make substantial progress znatno napredovati

2. samostalnik
nekaj materialnega, resničnega, stvarnega, trdnega, bistvenega, pomembnega

the substantials of meal glavna jed (del) obeda

sup²

1. samostalnik
zalogaj, polna usta; požirek, srkljaj

a sup at the bottle požirek iz steklenice
a bite and a sup nekaj za jesti in za piti
neither bite (ali bit) nor sup ne jedače ne pijače

2. prehodni glagol & neprehodni glagol (tudi sup off, sup out)
zaužiti nekaj hrane in pijače; pogoltniti, požirati, srebati, srkati; prigrizniti
figurativno (temeljito) okusiti, doživeti

to sup sorrow imeti skrbi, obžalovati, kesati se
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi