Franja

mind² [máind]

1. prehodni glagol
paziti na kaj, meniti se za kaj, skrbeti, brigati, ozirati se na kaj; nasprotovati, ugovarjati
arhaično spomniti (of na)
spomniti se na kaj

2. neprehodni glagol
paziti; biti proti

to mind one's book pridno se učiti
to mind one's own business pometati pred svojim pragom, brigati se zase
if you don't mind če nimaš nič proti
don't mind me ne oziraj se name, ne pusti se motiti
would you mind coming! bi prišel, prosim!
do you mind my smoking? imaš kaj proti, če kadim?
pogovorno mind you write glej, da boš pisal
pogovorno I don't mind if I do prav rad to storim
mind and do that pazi, da boš to res storil
sleng to mind one's eye biti previden
mind (yon)! zapomni si!
never mind! nič ne de, ni važno, ne vznemirjaj se, ne oziraj se na to!
never mind him! ne brigaj se zanj!
sleng mind out! pazi, umakni se!
he minds a great deal je proti, zelo ga moti
to mind one's P's and Q's biti previden v besedah in vedenju
I shouldn't mind (a drink) rad bi (kaj popil), nimam nič proti
mind the step! pazi na stopnico!

mír paix ženski spol , silence moški spol , repos moški spol , tranquillité ženski spol , quiétude ženski spol , calme moški spol

duševni mir paix de l'âme, tranquillité d'âme, paix intérieure
nočni mir repos nocturne (ali de nuit)
svetovni mir paix du monde, paix mondiale (ali universelle)
v času miru en temps de paix
skleniti mir faire (ali conclure) la paix
motiti mir troubler le repos (ali l'ordre public)
živeti v miru s kom vivre en paix avec quelqu'un
daj mi mir laisse-moi tranquille (ali en paix!), fiche-moi la paix!
mir! silence!, la paix!

mír paz f ; quietud f ; (počivanje) descanso m , med reposo m ; (tišina) calma f

grožnja za mir amenaza f para la paz
pipa miru pipa f de paz
javni mir el orden público
oborožen (diktiran, preliminaren) mir paz f armada (impuesta, preliminar)
nočni mir calma f de la noche
separatni mir paz f por separado
duševni mir paz f espiritual, tranquilidad f de ánimo
Nobelova nagrada za mir Premio m Nobel de la Paz
mir pred viharjem la calma que precede a la tormenta
svetovni mir paz f mundial
mir! ¡silencio!, ¡paz!, ¡quietos (todos)!, ¡quieto!
naj pačiva v miru! ¡descanse en paz!
v času miru en tiempo(s) de paz
zaradi miru para tener paz
sklenitev miru conclusión f de la paz
nobenega miru ne imeti no tener tranquilidad
človek nima miru pred njim no le deja a uno tranquilo
daj mi mir!, pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
kaliti javni mir perturbar (ali alterar) el orden público
skleniti mir concluir (ali concertar) la paz
skleniti mir s kom fam hacer las paces con alg
prositi za mir solicitar la paz
živeti v (lepem) miru vivir en (santa) paz
vzdrževati (motiti, ogrožati, prekršiti, zopet vzpostaviti) mir mantener (turbar, amenazar, violar, restablecer) la paz

mistaken [mistéikən] pridevnik (mistakenly prislov)
napačen, zmoten, napačno razumljen

to be mistaken motiti se
we were quite mistaken in him motili smo se o njem

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?

ordine m

1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

2. voj. razpored, razvrstitev

3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi

6. relig. (sveti) red

7. biol. red

8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede

9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

10. trgov. naročilo

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

padecer [-zc-] trpeti, potrpeti, prenašati; čutiti (bolečino); biti izpostavljen

padecer un error (z)motiti se
padecer de los nervios biti živčno bolan
el amoroso padecer ljubezenska bol

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

posest¹ [é] ženski spol (-i …) pravo (posestvovanje) der Besitz, die Innehabung (izključna Alleinbesitz, Vollbesitz, zemljiškoknjižna Tabularbesitz)
zakonita posest rechtmäßiger
davek na posest die Besitzsteuer
izročitev/uvedba v posest die Besitzeinweisung, die Einweisung
motiti posest den Besitz stören
motenje posesti die Besitzstörung, Eigentumsstörung
ponovno priti v posest koga zurückfallen an
prevzem v posest die Besitznahme, die Besitzergreifung
izročitev v pravno posest die Einantwortung
dohodek od posesti das Besitzeinkommen
odtegnitev posesti die Besitzentwehrung
ponovni prevzem posesti die Wiederinbesitznahme

pot¹ [ó] ženski spol (-i …)

1. der Weg, -weg (dovozna Zufahrtsweg, glavna Hauptweg, gozdna Holzweg, Waldweg, grebenska Kammweg, jahalna Reitweg, kolesarska Radweg, krožna Rundweg, obalna Uferweg, oskrbovalna Nachschubweg, peščena Sandweg, planinska Höhenweg, v parku Parkweg, prečna Querweg, privatna Privatweg, prometna Verkehrsweg, skrivna Schleichweg, tlakovana s ploščami Plattenweg, sprehajalna Spazierweg, s prodom posuta Kiesweg, srednja Mittelweg, stranska Seitenweg, Nebenweg, tovorna Saumweg, Saumpfad, transportna Transportweg, trgovska Handelsweg, vozna Fahrweg, vrtna Gartenweg)
pot umika der Fluchtweg
kos poti: das Wegstück, die Wegstrecke (lep kos poti ein schönes Stück Weg)
vozna pot (kolovoz) Fahrweg
(pešpot) Fußweg, der Fußsteig, Gehweg
pravo zasilna pot der Durchgang, der Notweg
del poti eine Wegstrecke
obroba poti gradbeništvo, arhitektura die Wegeinfassung
razcep poti die Weggablung
rob poti der Wegrand, Wegesrand
smer poti die Wegrichtung
poti množina Wege množina
gradnja poti gradbeništvo, arhitektura der Wegebau
karta poti die Wegekarte, za pešačenje: die Wanderkarte
markiranje poti die Wegemarkierung
mreža poti das Wegenetz

2. (steza) der Pfad
učna pot der Lehrpfad
(gozdna Waldlehrpfad, naravoslovna Naturlehrpfad)

3. die Straße (karavanska Karawanenstraße, pomorska Seestraße, trgovska Handelsstraße, Svilena Seidenstraße)

4.
pomorstvo morska pot der Seeweg
plovna pot/vodna pot der [Schiffahrtsweg] Schifffahrtsweg, das Fahrwasser
(glavna Hauptfahrwasser), die [Schiffahrtsstraße] Schifffahrtsstraße, die Wasserstraße, die Fahrrinne
Severna morska pot die Nordpassage
letalstvo zračna pot der Luftweg

5. (smer, razdalja) der Weg (pokazati/zgrešiti pot den Weg zeigen/verlieren, imeti isto pot denselben Weg haben, najkrajša pot der kürzeste Weg)

6. (potovanje, prehojena/opisana pot) der Weg, die Strecke; sem: Herweg, tja: Hinweg, nazaj: Rückweg, navzgor: Aufweg, domov: Heimweg, Nachhauseweg, tja in nazaj: Hin- und Herweg, do namembnega mesta: der Hinweg, die Anfahrt, die Anreise, pri pešačenju: der Anmarsch, der Anmarschweg
pot v šolo der Schulweg (na poti v šolo auf dem Schulweg)
nadaljevati pot weitergehen, weiterreisen, weiterwandern
nadaljevanje poti die Weiterreise
srečno pot! Gute Reise!, Glückliche Reise!

7.
smer poti (ruta) die Route
izbira (smeri) poti die Routenwahl
opis (smeri) poti die Routenbeschreibung

8.
službena pot die Dienstfahrt
iti na službeno pot eine Dienstfahrt machen

9.
božja pot die Wallfahrt, der Wallfahrtsort

10.
zadnja pot der letzte Weg, die letzte Reise
pospremiti na zadnjo pot das letzte Geleit geben

11. figurativno (metoda) der Weg
edina možna pot der einzig gangbare Weg
napačna pot der Irrweg

12. figurativno (razvoj, potek) der Weg
pot vsega živega der Weg allen/alles Fleisches
življenjska pot der Lebensweg, der Werdegang

13. (predpisana pot) der Weg, der Zug (instančna Instanzenzug, Instanzenweg, pravna Rechtsweg, Rechtszug, sodna Gerichtsweg, Rechtsweg, uradna Amtsweg, Dienstweg)
po upravni/uradni poti im Verwaltungsweg, im/auf dem Amtsweg, auf dem Behördenweg, auf dem Dienstweg
iti po uradni poti den Behördenweg gehen

14.
utirjena/uhojena/ustaljena pot die -schiene (uspeha Erfolgsschiene, pogovora Unterhaltungsschiene, v stranki Parteischiene)

15.
figurativno trnova pot der Leidenspfad
pot v Canosso der Kanossagang
pot v pekel/predpekel die Höllenfahrt
prava pot die rechte Bahn
spraviti na pravo pot (jemanden) auf den rechten Weg führen
pot nazaj der Rückweg, figurativno das Zurück (ni poti nazaj es gibt kein Zurück)

16. prosta pot:
dati prosto pot den Weg freigeben, figurativno (einer Sache) Tür und Tor öffnen
odpreti si pot sich einen Weg bahnen, s streljanjem: sich den Weg freischießen, z boji: einen Weg freikämpfen, z izsekavanjem: sich durchhauen
odrezati pot komu den Rückweg abschneiden/versperren
izkrčiti si pot sich durchhauen, sich einen Weg bahnen
srednja pot, najboljša pot der goldene Mittelweg
iti rakovo pot den Krebsgang gehen
iti svojo pot stvari: seinen Gang gehen, seinen Lauf/Gang nehmen, človek: seines Weges gehen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge schleifen lassen/die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
najti pot den Weg finden, iz česa: hinausfinden (aus), v kaj: hineinfinden (in), figurativno Eingang finden in
poznati pot wegkundig sein
prečkati pot komu (jemandem) über/in den Weg laufen
prekrižati pot komu: figurativno (jemandem) in die Quere kommen
utirati/utreti pot den Weg bahnen, eine Bresche schlagen, figurativno den Weg anbahnen, čemu/komu: (einer Sache/jemandem) den Weg ebnen, Wegbereiter sein
utreti si pot seinen Weg finden
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
zapreti komu pot (stopiti komu na pot) (jemandem) in den Weg treten; sich (jemandem) in den Weg stellen, s predmeti: (jemandem) den Weg verbauen (tudi figurativno)

do poti bis zum Weg
pravo pravica do poti das Wegrecht, Wegerecht

med potjo unterwegs, während der Fahrt/Reise

na pot auf den Weg
dati na pot komu kaj (jemandem (etwas)) mitgeben, mit auf den Weg geben
iti na pot sich auf den Weg machen, aufbrechen
pripravljati se za na pot Reisevorbereitungen treffen
speljati koga na napačno pot figurativno (jemanden) irreführen
spraviti na pot auf den Weg bringen (na pravo pot auf den rechten Weg bringen)
za na pot für unterwegs
branje za na pot die Reiselektüre

na poti auf dem Weg, unterwegs
na pol poti auf halbem Wege, auf halber Strecke
na poti domov auf dem Heimweg
biti na poti auf dem Weg sein, unterwegs sein, domov: auf dem Heimweg sein
biti na krivi/napačni poti figurativno auf dem falschen Weg sein, auf dem Holzweg sein, (motiti se) falsch liegen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
biti na pravi poti auf dem richtigen Weg sein

ob poti am Wegesrand, am Wegrand

od poti vom Weg
oddaljiti se od poti vom Weg abkommen

po poti auf dem Weg
po zračni/vodni poti auf dem Luftweg, auf dem Wasserweg
po najhitrejši poti auf dem schnellsten Weg(e)
po mirni poti auf friedlichem Weg(e)
po sporazumni poti auf gütlichem Weg(e)
po tej poti se zahvaljujemo ipd.: auf diesem Weg(e)
iti po poti najmanjšega odpora den Weg des geringsten Widerstandes gehen
po skrivnih poteh auf Schleichwegen

s poti von unterwegs
vtisi s poti Reiseeindrücke množina
iti s poti komu (jemandem) aus dem Weg gehen
skreniti s poti plovilo, vozilo: aus dem Ruder laufen
spraviti s poti auf die Seite schaffen (tudi figurativno)
zaiti s prave poti abirren, vom rechten Wege abkommen
| ➞ → pota množina

prēndere^*

A) v. tr. (pres. prēndo)

1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

2. vzeti, jemati; priskrbeti si

3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

4. vzeti, jemati; nositi s seboj

5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom

6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

7. ukrasti

8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko

11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah

12. zavzeti, zavzemati

13. slikati, fotografirati

14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere

15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)

20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati

22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?

23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep

24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se

25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih

26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se

28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

B) v. intr.

1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah

2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati

3. prijeti se, pognati korenine

4. zagoreti

5. prijeti se (lepilo ipd.)

6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn

procul, adv. (iz prŏculus ali prŏculum, razširjeno iz *pro-co- (izpeljanka iz prŏ, gl. pod prō in proceres); prim. sl. proč)

1.
a) acc. v daljavo, na dalj(av)o, daleč tja: abire, abscedere O., digredi N., arbitris p. remotis S., tali p. pellite O., sacra publica ab incendiis p. auferre L., p. exstructa canistra H. v daljavo = kvišku (visoko) nagrmadeni.
b) abl. iz dalj(av)e, iz daljnega, (i)zdaleč, oddaleč (od daleč), na daleč: attendere Ci., conspicere aliquem N., tela conicere C., p. e fluctu cernitur Aetna V., non iam p., sed hic praesentes dii templa defendunt Ci.
c) loc. v daljavi, daleč: p. inde L., Mel., iam p. abesset N. biti že precej oddaljen, serta p. iacebant V., p. este, profani V. oddaljite se, est p. in pelago saxum V.; pogosto pri abl. ali s praep. a(b): haud p. ab eo loco N., p. a domo L., p. a conspectu Ci., p. a castris constiterunt C., p. mari, coetu hominum L., p. amne Cu., p. castris T., patriā procul Enn. fr., haud p. muris Cu., haud p. Romanis praesidiis L.

2. metaf. biti daleč, biti oddaljen od česa, biti brez česa: p. negotiis H., p. dubio L. brez dvoma, haud p. ab inopiā omnium rerum L., p. voluptatibus habiti T. ker so morali biti brez zabav, p. errare S. zelo se motiti, non p. abhorret ab insaniā Ci., animus tanto facinore p. abhorrens Cu., sine irā et studio, quorum causas p. habeo T. za kar nimam pran nobenega razloga; haud (nec) p. (ab)est, quin … L. malo (toliko) da ne … ; occ. (o vrednosti): aes p. a Corinthio Plin. precej slabši kot … ; (o času) dolgo: durabisne p.? Stat., haud p. occasu solis L. ne dolgo (= malo) pred sončnim zahodom.

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
pustiti koga čakati hacer esperar a alg
pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
pustiti ob strani dejar aparte
pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
pusti šale! ¡déjate de bromas!
pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
pustiti se prositi hacerse (de) rogar
ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!

quanto²

A) avv.

1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!

2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje

6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

C) cong. per quanto

1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš

ravnotéžje equilibrio m (tudi fig)

stabilno (labilno) ravnotežje equilibrio estable (inestable)
držati (izgubiti, zopet vzpostaviti, motiti) ravnotežje mantener (perder, restablecer, alterar) el equilibrio
zopet najti ravnotežje volver a hallar el equilibrio
biti v ravnotežju estar en equilibrio
spraviti v ravnotežje (iz ravnotežja) equilibrar (desequilibrar)
držati si (medsebojno) ravnotežje equilibrarse

recare

A) v. tr. (pres. rēco)

1. prinesti, prinašati:
recare una notizia povedati novico
recare ad effetto pren. uresničiti
recare a perfezione pren. izpopolniti

2. nositi (na sebi)

3. povzročiti, povzročati; prizadeti:
recare gravi danni povzročiti veliko škodo
recare disturbo (a) motiti, biti v nadlego

B) ➞ recarsi v. rifl. (pres. mi rēco) odpraviti, odpravljati se; iti

réd ordre moški spol , règle ženski spol , rang moški spol ; (odlikovanje) décoration ženski spol ; (šolstvo ocena) note ženski spol

v redu en ordre, bien rangé, bien ordonné, (dokumenti) en règle
po redu (po vrsti) à tour de rôle, l'un après l'autre, chacun à son tour, à chacun son tour
po abecednem redu par ordre alphabétique
po kronološkem redu chronologiquement
besedni red ordre des mots
dnevni red ordre du jour
družbeni (socialni) red ordre social
frančiškanski red ordre des franciscains
hišni red règlement moški spol intérieur (de la maison)
izpitni red règlement des examens
javni red ordre public
nemški viteški red (zgodovina) ordre Teutonique
policijski red règlement de police
red iz vedenja note de conduite
višji (nižji) redovi (religija) ordres majeurs (mineurs)
vozni red indicateur moški spol (des chemins de fer, des autocars), (tableau moški spol) horaire moški spol
po voznem redu d'après l'horaire
vrstni red succession ženski spol, ordre
biti na dnevnem redu figurer à l'ordre du jour
črtati (umakniti) z dnevnega reda rayer (retirer) de l'ordre du jour
dati na dnevni red mettre (ali inscrire) à l'ordre du jour
postaviti dnevni red établir (ali dresser, élaborer) l'ordre du jour
preiti na dnevni red passer à l'ordre du jour
sprejeti dnevni red adopter l'ordre du jour
vse je v redu tout est pour le mieux, tout va bien
vse je v najlepšem redu tout va pour le mieux, tout est parfaitement en règle
nekaj ni v redu quelque chose va de travers (ali familiarno cloche)
v dobrem redu (tehnika) en bon état, en ordre de marche
imeti smisel za red avoir l'esprit d'ordre
v red spraviti mettre en ordre, ranger
red držati tenir en (bon) ordre
motiti red perturber l'ordre
priti iz reda se déranger, se perturber
(zopet) vzpostaviti red rétablir l'ordre
hoditi v gosjem redu marcher à la file indienne (ali à la queue leu leu)