Franja

vzdížen

vzdížni most drawbridge

vzdížen

vzdižni most pont-levis moški spol

vzdížen (-žna -o) adj. (dvižen) levatoio:
vzdižni most ponte levatoio

vzdížen

vzdižni most puente m levadizo

vzdržáti (-ím)

A) perf.

1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

2. sopportare, reggere:
ne vzdržati napora non reggere alla fatica

3. resistere:
ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

4. sostenere; tener testa a:
podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

7. resistere, durare:
stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi, guardarsi da; evitare:
vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

2. trattenersi:
vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

3. tenersi, resistere; sopravvivere:
s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

zabobnéti (-ím) perf. (dati močne, zamolkle glasove) rimombare; rombare:
vlak je zabobnel čez most il treno superò il ponte rombando

začásen provisional, provisory; temporary; interim

začásen (zasilen) most temporary bridge

začásen provisional ; A provisorio; temporal ; (interimen) interino

začasen most puente m provisional
začasna vlada Gobierno provisional

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi

zapitek samostalnik
1. (plačilo za pijačo) ▸ cechOb popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.

zasílen provisional, temporary; jury; emergency(-)

zasílni izhod emergency door (ali exit)
zasílno jadro jury sail
zasílni jambor jury mast
zasílno krmilo jury rudder
zasílni most provisional (ali temporary) bridge
zasílna postelja makeshift bed
zasílni pristanek (letala) forced landing
zasílno zaklonišče emergency shelter
zasílna zavora (v vlaku) communication cord
zasílna odeja emergency blanket

zasiln|i (-a, -o) (v sili) Not- (kompresija žile die Notaderpresse, zavora die Notbremse, most die Notbrücke, denar das Notgeld, hladilni sistem das Notkühlsystem, hlajenje die Notkühlung, pristajališče/pristanišče der Nothafen, sidro der Notanker)

zaskrbéti

zaskrbéti koga to make someone anxious (ali concerned, apprehensive), to trouble someone; (postati zaskrbljen) to be worried (ali alarmed), upset (ob at, about), to become anxious (ali concerned) (ob about), to worry
mater je zelo zaskrbelo Mother was very anxious (ali most upset)

zdravstvenik samostalnik
1. (poklic) ▸ ápoló
Izjemno je zanimanje za dodiplomsko izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenikov. ▸ Kivételesen nagy az ápolók alapfokú képzése iránti érdeklődés.

2. (kdor deluje v zdravstvu) ▸ egészségügyi dolgozó
Kot pravijo vodilni zdravstveniki: preobremenjenost zdravnikov že načenja njihovo kolegialnost in medčloveške odnose. ▸ Ahogy vezető egészségügyi dolgozók mondják: az orvosok túlterheltsége már most is rontja a kollegialitást és az egymás közötti kapcsolatokat.

zenit samostalnik
1. astronomija, geografija (o točki na nebu) ▸ zenit, delelőKo se je sonce vzpenjalo v zenit, se je bazen začel prazniti. ▸ Amikor a Nap a zenitre emelkedett, a medence elkezdett kiürülni.
Sopomenke: nadglavišče

2. (vrhunec; višek) ▸ zenit, csúcspontJe razvoj vzajemnih skladov v Sloveniji že dosegel zenit ali njegov razcvet šele prihaja? ▸ Vajon a kölcsönös kockázatkezelési alapok fejlődése Szlovéniában már elérte a csúcspontját, vagy csak most következik a felvirágzásuk?
Njun ustvarjalni zenit sega v kasnejše obdobje, kakovost pa napovedujejo že prva dela. ▸ Kettejük alkotói csúcspontja későbbi időszakra tehető, de első műveik minősége már előrevetíti a sikert.

zgradíti (-ím) | zgrajeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. costruire, edificare; gettare; fare:
zgraditi hišo, cesto, most costruire una casa, una strada; costruire, gettare un ponte
lastovke so (si) zgradile gnezdo v hlevu le rondini si son fatte il nido nella stalla
pren. zgraditi temelje gospodarstva gettare le fondamenta dell'economia

2. (izdelati celoto) costruire; formare, strutturare:
zgraditi elektronski mikroskop costruire un microscopio elettronico
pregledno zgraditi stavek formare, strutturare perspicuamente una frase

3. pren. zgraditi na edificare, fondare su:
zgraditi družbo na demokratičnih načelih edificare la società su principi democratici
zgraditi zakon na ljubezni fondare il matrimonio sull'amore

B) zgradíti se (-ím se) perf. refl. crearsi, formarsi:
nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska sull'Europa Centrale si è creato un fronte di alta pressione

zgrážati se to be shocked (ali scandalized), to feel disgust at, to abhor, to detest, to feel repugnance (ali loathing), to be revolted by, to become indignant

globoko se zgrážati se nad čim, nad kom to be highly indignant at something, to be most disgusted with someone

zmájski (-a -o) adj. del drago, dei draghi:
Zmajski most Ponte dei draghi (a Lubiana)

zráčen air(-), airy; aerial; aired; atmospheric

po zráčni poti by air
zráčna armada vojska air fleet, air forces pl, air force
zráčni balon balloon
zráčna bitka air fight, aerial combat, air battle (za Anglijo Battle of Britain)
zráčna blazina air cushion
zráčna črta beeline, ZDA air line
10 milj zráčne črte 10 miles as the crow flies
zráčna črpalka pneumatic pump, air compressor
zráčni filter air cleaner
zráčno gretje hot-air heating
zráčni alarm air-raid warning
zráčna kopel air bath
zráčna ladja airship
zráčni koridor air corridor
zráčni mehur (air) bubble, air pocket
zráčna luknja air pocket, air hole
zráčni napad air raid, air attack, (močan) blitz
zráčni most air lift
zráčna obramba air defence
zráčni pojav atmospheric phenomenon
zráčna puška air gun
zráčna pošta air mail
zráčni promet aerial communication, air traffic, airborne traffic
zráčna plovba aerial navigation
zráčni pritisk atmospheric pressure
zráčna pot airway, air lane, air route, skyway
zráčna plast stratum, air layer
zráčna reklama skywriting
zráčna sesalka pneumatic pump
zráčni tlak air pressure
zráčni tovor air cargo, air freight, airborne freight
zráčni torpedo aerial torpedo
zráčni prostor air space
zráčni prevoz air transport
zráčne sile vojska air force
zráčni taksi air taxi
zráčni tok air current, air stream
zráčni upor air resistance, aeronavtika vojska air opposition
zráčna (vetrna) vreča (na letališču) wind sock, wind cone, wind sleeve, wind direction indicator
zráčni vrtinec whirlwind
zráčni vzgon air buoyancy
zráčna zavora pneumatic brake, compressed-air brake, air brake
porušiti, razrušiti s hudim zráčnim napadom to blitz
oskrbovati po zráčni poti to supply by air
prevažati po zráčnem mostu to airlift