Franja

tranquillus 3, adv. -ē in -ō (trāns [= zelo] + *quil-nos : quiēs, torej = „zelo miren“)

1. miren, umirjen, (s)pokojen, tih (naspr. turbidus, commotus, aestuans): Sen. ph., O. idr., mare Ci., Ps.-Q. (Decl.), aquae O., fluvius Mel., serenitas L., caelum, dies Plin.; subst. tranquillum -ī, n (sc. mare) = tranquillitās 1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme, mir, umirjenost (naspr. tempestas adversa, procellae): non tranquillo navigamus L., in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci.

2. metaf.
a) (politično) miren, umirjen, pomirjen, neskaljen: Lucan. idr., tranquilla re publica perfrui Ci., tranquilla civitas Ci., pax et tranquilla libertas Ci., plebs tranquillior L., litterae tranquillae Ci. o miru poročajoče pismo.
b) (duševno) pomirjen, umirjen, miren, (s)pokojen, jasen, veder: Pl., S., L., Lucr. idr., tranquillo animo et quieto frui Ci., animus tranquillissimus Ci., tranquillum spiritum ducere Ci., tranquilla, quieta, beata vita Ci., senectus H., tranquillus serenusque vultus Suet., tranquilla et serena frons Ci.; subst. tranquillum -ī, n mir, umirjenost, mirno stanje, umirjen položaj: rem publicam in tranquillum redigere L., amor omnis in tranquillo est Ter.; adv. acc. pl. n: tranquilla tuens Val. Fl. miren (veder, boder) videti. — Kot nom. propr. Tranquillus -ī, m Trankvíl, rimski priimek; gl. Suētōnius.

trānsfretātiō -ōnis, f (trānsfretāre) prevoz (vožnja) čez morje ali preko reke, prepeljava: Gell., maris Ambr., fluviorum Veg., suae patriae (v svojo domovino) Aug.

trāns-fretō -āre -āvī -ātūrus (trāns in fretum)

1.
a) intr. pluti čez morje, (pre)peljati se, voziti se čez morje, prečkati morje: Brundisium confugerant, quam primum transfretaturi Suet., quos „transfretasse“ dici solitum est, transgressos dixit Gell., transfretare trans stagnum, in Phoenicen, ad aliquem Vulg., Aegyptum Amm. v Egipt.
b) trans. α) vodovje prepluti, prebroditi, prečkati: mare, Euphraten flumen, torrentem Vulg. β) osebe prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), peljati (voziti) z ladjo, prebroditi: transfretabantur … agminatim impositi Amm.

2. pren. prebroditi = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): vitae conversationem sine gubernaculo rationis transfretantes Tert.

traversée [travɛrse] féminin prevoz, vožnja cez morje; prepotovanje

la traversée de la Manche vožnja čez Rokavski preliv
traversée de voie križišče dveh prog

Tyrrhenisches Meer Tirensko morje

Tyrrhēnus¹ (Tūrēnus, Turīnus) 3 (Τυῤῥηνός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: H., Mel., Plin., Sil., Stat., Sen. tr., Val. Fl. idr., mare L., aequor V., gurges Lucan., corpora O. ali monstra O. = Etrurci, ki jih je Bakh spremenil v delfine, vincula pedum V., dux (= Mezentius) O.; meton. itál(ij)ski, rímski: pubes Sil. — Od tod

1. subst. Tyrrhēnus -ī, m
a) Tirénec, Etrúr(ij)ec, Etruščán: sanguine Tyrrheni (= Mezentii) V., Tyrrhenus inflabat ebur V. etrurski piskač; pl. Tyrrhēnī -ōrum in pesn. -ûm, m (Τυῤῥηνοί) Tirénci, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije: V.
b) Tirénsko morje (pooseb.): Val. Fl.

2. subst. Tyrrhēnia -ae, f (Τυὀὀηνία) Tirénija, Etrúrija: O.

3. adj. Tyrrhēnicus 3 (Τυῤῥηνικός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: Tarraco Aus. ob etrurskem morju ležeč (stoječ).

vàljavica ž
1. valjalnica: izrada sukna u -ama
2. dial. nemirno morje, nemirna gladina

verklappen spuščati/metati v morje

Адріати́чне мо́ре -ного -я с., Jadránsko mórje -ega -a s.

Азо́вське мо́ре -кого -я с., Azóvsko mórje -ega -a s.

Араві́йське мо́ре -кого -я с., Arábsko mórje -ega -a s.

Еге́йське мо́ре -кого -я с., Egêjsko mórje -ega -a s.

Каспі́йське мо́ре -кого -я с., Káspijsko mórje, Káspijsko jézero -ega -a s.

Мармуро́ве мо́ре -вого -я с., Mármorno mórje -ega -a s.

Ме́ртве мо́ре -вого -я с., Mŕtvo mórje -ega -a s.

Охо́тське мо́ре -кого -я с., Ohótsko mórje -ega -a s.

Середзе́мне мо́ре -ного -я с., Sredozémsko mórje -ega -a m., Sredozémlje -a s.

Чо́рне мо́ре -ного -я с., Čŕno mórje -ega -a s.

abbonacciare

A) v. tr. (pres. abbonaccio) pomiriti (tudi pren.)

B) ➞ abbonacciarsi v. rifl. (pres. mi abbonaccio) umiriti se, postati miren, poleči se:
il mare si abbonaccia morje postaja mirno

aboutir [abutir] verbe intransitif končati se (à, dans v), segati (à do), doseči (à quelque chose kaj), voditi (à do); mejiti (à, na), izlivati se (à v); uspeti, priti do rezultata; (tvor) dozoreti, izčistiti se

le fleuve aboutit à la mer reka se izteka v morje
ce sentier aboutit au village ta steza vodi v vas
cela n'aboutit à rien to ne vodi nikamor, to je brezuspešno
les pourparlers ont abouti pogajanja so uspela, so se uspešno končala
il faut aboutir moramo priti do cilja
faire aboutir quelque chose končati, dovršiti, srečno izpeljati, uresničiti kaj