Franja

temèn sombre, obscur, ténébreux ; (barve) foncé

temno je il fait sombre (ali noir, nuit)
temno moder (rjav, zelen) bleu (brun, vert) foncé
temne barve foncé, de couleur sombre

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

tint [tint]

1. samostalnik
barva; lahno pobarvanje; ton barve, pobarvanost; odtenek, niansa; šatiranje, niansiranje, (o)senčenje; mešanje kake barve z belo barvo

to have a bluish tint imeti moder nadih

2. prehodni glagol
(p)obarvati; šatirati; niansirati, osenčiti, dati barvni ton

turkízno adv. turchese:
turkizno moder blu turchese

turquí turški

azul turquí turkizno moder

umázan dirty; soiled, filthy; sordid; slovenly; mean; foul; (skop) stingy, niggardly

umázano moder dull blue
umázani dobički sordid gains pl
umázano govorjenje foul language
umázano ravnanje (postopek) a sordid way of behaving (ali of doing things)
ulice so umázane the streets are dirty (blatne muddy)
prati umázano perilo pred ljudmi (figurativno) to wash one's dirty linen in public

vijolic|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Veilchen (barska Moor-Veilchen, bela Weißes Veilchen, Beraudova Parma-Veilchen, dišeča März-Veilchen, Duft-Veilchen, divja Stiefmütterchen, dolgoostrožna Gesporntes Veilchen, dvocvetna Zweiblütiges Veilchen, gozdna Wald-Veilchen, hribska Hügel-Veilchen, močvirska Sumpf-Veilchen, navadna Wunder-Veilchen, pasja Hunds-Veilchen, pernatolistna Fieder-Veilchen, pirenejska Pyrenäen-Veilchen, Rivinova Rivin's Veilchen, rogata Horn-Veilchen, skalna Sand-Veilchen, srhkodlakava [Rauhes] Raues Veilchen, Zoisova Zoys' Veilchen, jadranska, sinjemodrikasta ➞ → Beraudova)
moder kot vijolica veilchenblau
šopek vijolic der Veilchenstrauß
vonj vijolic der Veilchenduft

violeta ženski spol vijolica

(de) color violeta vijoličasto moder
erudito a la violeta (fam) lepoznanec

vitriól kemija (galica) vitriol moški spol

bel (moder, zelen) vitriol (galica) vitriol blanc (bleu, vert)
politi z vitriolom vitrioler

zamolklo matt (črn mattschwarz, moder mattblau, rdeč mattrot, zelen mattgrün)

zelénkasto adv. color verde:
zelenkasto moder verdazzurro

zelêno adv. (color) verde, di verde:
zeleno moder verdazzurro

ἀπόφθεγμα, ατος, τό (ἀπο-φθέγγομαι) moder izrek, rek, pregovor.

ἀρι-φραδής 2 (φράζομαι) adv. -έως ep. lahko poznaten, jasen, očit; ἀνήρ moder, prebrisan.

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

βουλήεις 3 poet. moder, razsoden.

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

δοξό-σοφος 2 kdor misli, da je moder.

λεύσσω [Et. iz λεύκjω, kor. leuq, gl. λευκός, slov. lukati] ep. poet. 1. gledam, vidim, motrim εἰς, ἐπί τι, πρόσω καὶ ὀπίσσω naprej in nazaj = sem pazljiv ali moder, ὁ μὴ λεύσσων umrlec. 2. opažam, zagledam τί, τινά, s pt. Ὀδυσσέα στείχοντα.

μανθάνω [Et. iz mn̥dh, podaljš. iz kor. men, misliti: men-dh, slov. moder, (strslov. mądrъ), nem. munter. – Obl. fut. μαθήσομαι, aor. ἔμαθον, pf. μεμάθηκα, adi. verb. μαθητός in -έος; ep. aor. ἔμμαθον in μάθον]. 1. učim se, naučim se παρά, ἔκ τινος, inf.; aor. in pf. naučil sem se, vem, (po)znam, razumem; οἱ μανθάνοντες učenci. 2. spoznam, izvem, slišim, opazim, umem, navadim se; poizvedujem, povprašujem, τί po čem, τινά koga, τινός, ἀπό, πρός, παρά τινος, ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔμαθε ἔγκυος οὖσα izvedela je, da je noseča, μὴ μάθῃ μ' ἥκοντα da ne opazi, da sem prišel; pomni τί μαθών; (ako kdo začudeno ali nejevoljno vpraša) zakaj? čemu? v zavisnem stavku: ὅτι μαθών, n. pr. τί ἄξιός εἰμι παθεῖν, ὅτι μαθὼν οὐχ ἡσυχίαν ἦγον da nisem – Bog ve zakaj – ostal miren = da mi je prišlo na um, ne mirovati.