Franja

εὔ-φορος 2 (φέρω) 1. ki (kar) se lahko nosi, lahek. 2. lahko noseč, močen.

ἐχῠρός 3 trpežen, močen, čvrst, trajen, varen, zanesljiv; τὸ ἐχυρόν utrjeno mesto, varnost, poroštvo; trden, veljaven razlog παρέχομαι, ἐν ἐχυρῷ εἰμί sem na varnem, ποιοῦμαί τι ὡς ἐν ἐχυρωτάτῳ kar najbolj zavarujem.

ζα-μενής 2 (μένος) poet. zelo močen, srdit, hud, sovražen.

ζωρός 3 [Et. slov. jar (hud)] ep. ion. močen; o vinu; čist, nemešan z vodo (suho vino), ζωρότερον πίνω pijem močnejše vino, ζωρότερον κέραιε zmešaj vino močneje, t. j. prilij manj vode.

ζωστήρ, ῆρος, ὁ (ζώννυμι) močen usnjat pas, ki so ga nosili vojaki okrog ledij.

ἡβάω [fut. ἡβήσω, aor. ἥβησα, pf. ἥβηκα; ep. praes. opt. ἡβώοιμι, pt. ἡβώοντες, ἡβώωσα] 1. sem dorastel, sem mladeniško čil, sem mlad, krepek, močen, sem v najlepši dobi življenja, οἱ ἡβῶντες mladi ljudje. 2. a) ep. o rastlinah: bujno rastem, zelenim; b) sem čil ali živahen.

θαλερός 3 ep. poet., z ep. fem. θάλεια (θάλλω) 1. cvetoč, zeleneč, mlad, svež, močen, krepek, čil αἰζηοί, γάμος ženitev v cvetu mladosti, δαίς obilen, sijajen, μηρώ krepka, močna bedra; χαίτη bujna griva. 2. kipeč, δάκρυ obilen, mnog, φωνή močen, γόος glasen, silen.

θάλλω [pf. τέθηλα, pt. τεθηλώς, fem. ep. τεθαλυῖα, plpf. τεθήλει] 1. a) cvetem, sem v cvetu, zelenim, klijem, blestim se, sem poln, imam obilo česa τινί; b) rastem, naraščam νόσος, πήματα. 2. sem močen, krepek, srečen, uživam ugled, sem v najlepših letih; pt. pf. bujen, krepek, slaven, poln česa, obilen; μετὰ μνήμης θάλλω živim (sem) v spominu.

ἰαίνω [Et. iz ἰσανjω, isn̥jō, sor. ἱερός močen; prv. pomen priganjati = izpodbuditi, poživiti. – Obl. aor. act. ἴηνα, pass. ἰάνθην]. ep. 1. grejem, ogrevam, mečim, (raz)topim κηρὸς ἰαίνετο. 2. razveseljujem, (raz)vedrim, (o)krepim, (u)blažim θυμόν τινι; pass. razvedrim se, (raz)veselim se, τινί česa.

ἱερός¹ 3 in 2 ion. poet. ἱρός [Et. iz hιαρός = ἰσαρός, sor. ἰαίνω] močen, krepek, svež, uren, hiter ἱερόν μένος itd.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἰσο-κρατής 2 (κρατέω) ion. enako močen, enakopraven, τινί s kom.

ἰσό-μοιρος 2 (μοῖρα) ἰσό-μορος ep. (μόρος) ki ima enak del(ež), enako močen, ravnopraven, ἀήρ zrak, ki obdaja enakomerno vso zemljo.

ἰσό-ρροπος 2 (ῥέπω) 1. enakotežen, v ravnotežju. 2. enako močen, kos. 3. enake vrednosti, neodločen μάχη.

ἰσο-φόρος 2 (φέρω) ep. enako težo noseč, enako močen.

ἰσχῡρίζομαι (ἰσχυρός) [fut. ἰσχυριοῦμαι, aor. ἰσχυρισάμην, adi. verb. ἰσχυριστέον] 1. d. m. kažem se močnega, sem močen; pren. a) opiram, naslanjam, zanašam se na kaj τινί; b) trudim se περί τινος; zagotavljam, zatrjujem kaj. 2. pass. dobivam moč od koga, krepi me kaj ὑπό τινος.

ἰσχῡρός 3 1. močen, krepek, čvrst, trden, trajen, trpežen, utrjen, τὰ ἰσχυρά utrjeni kraji. 2. silen, mogočen, odločen, strog, hud; ῥεύματα hudourniki; τὸ ἰσχυρόν moč, κατὰ τὸ ἰσχυρόν z orožjem v roki. – adv. -ῶς močno, zelo, hudo, skrbno.

ἰσχῡ́ω sem močen, krepek, čvrst, mogočen, premorem, veljam kaj; imam vpliv pri kom, sem vpliven παρά τινι.

ἴφθῑμος 3 in 2 ep. močen, mogočen, hraber, junaški, vrl, odličen.

ἴφιος 3 (ἶφι) ep. močen, tolst, rejen, pitan.