Franja

zavoljo [ó]

1. vzrok: wegen, infolge
zavoljo česa weswegen, weshalb
zavoljo tega deswegen, deshalb
prav zavoljo tega ebendeswegen, ebendeshalb

2. razlog: um … willen, wegen; (na ljubo) zuliebe

3. namen: wegen, -halber (večje jasnosti deutlichkeitshalber)

4.
zavoljo mene meinetwegen, meinethalben, (kar se mene tiče) von mir aus
zavoljo nas unserthalben, unsertwegen, unsertwillen
zavoljo tebe deinethalben, deinetwegen, deinetwillen
| ➞ → zaradi, zastran

zaželéti (-ím)

A) perf. augurare:
zaželeti komu srečno pot augurare a qcn. buon viaggio

B) zaželéti si (-ím si) perf. refl.

1. desiderare, ambire, bramare:
zaželeti si mir desiderare la pace

2. (začutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom) desiderare, concupire:
čutil je, da si ga je zaželela sentiva che (lei) lo desiderava, concupiva

zdeti se¹ [é] (zdi se) zazdeti se komu scheinen, erscheinen (zdi se čudno es scheint/erscheint merkwurdig), finden, vorkommen (zdi se mi čudno ich finde es merkwürdig, es kommt mir merkwürdig vor)
zdi se mi prav, da … ich finde es (für) richtig, [daß] dass …
čudno se mi zdi es wundert mich

zebe [é]
zebe me mir ist kalt ➞ → zebsti

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

zmotíti (-im)

A) perf.

1. distrarre:
zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

2. disturbare, turbare:
zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

4. pren. spingere, indurre:
priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

1. sbagliare; pren. steccare:
zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa

znan (-a, -o)

1. bekannt (dobro gutbekannt, [wohlbekannt] wohl bekannt, najbolje bestbekannt, splošno allgemeinbekannt svetovno weltbekannt, v celem mestu stadtbekannt, na široko weitbekannt); (priznan, sloveč) namhaft; (popularen) populär

2. (domač) vertraut (dobro wohlvertraut); (običajen, znan mnogim ljudem) pregovor, reklo, pojem: geläufig

3. pravo bekannt, notorisch, aktenkundig (policiji polizeibekannt, polizeinotorisch, sodišču gerichtsbekannt, gerichtsnotorisch, gerichtskundig)
figurativno vsakomur znan bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund
postati znan sich einen Namen machen
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
znano: kot je znano bekanntlich, bekanntermaßen
kolikor nam je znano unseres Wissens (u. W.)
kolikor mi je znano meines Wissens (m. W.), [soviel] so viel ich weiß, [soweit] so weit mir bekannt ist
to je splošno znano das ist allgemein bekannt, das ist Allgemeingut/Allgemeinbesitz

zon|a [ó] ženski spol (-e …) das Gruseln, der Kälteschauer, Schauer, Schauder
zona me je oblila ein Kälteschauer lief mir den Rücken hinab

zoprn [ó] (-a, -o) widerwärtig, widerlich, eklig; (nadležen) leidig; položaj, razmere: [mißlich] misslich; unangenehm; (slabe volje) verdrießlich
biti zoprn komu (jemanden) anekeln, (jemandem) stinken, (jemandem) zuwider sein
to mi je skrajno zoprno es ist mir ein [Greuel] Gräuel

zrúšiti (-im)

A) perf. ➞ rušiti

1. abbattere, demolire:
pren. zrušiti temelje zakonitega reda demolire le fondamenta dell'ordine costituito

2. pren. distruggere; turbare:
zrušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
pren. zrušiti nočni mir turbare, rovinare, annichilire, distruggere, abbattere la quiete notturna
zrušiti ugled distruggere il prestigio di qcn.
zrušiti režim abbattere il regime

B) zrúšiti se (-im se) perf. refl.

1. crollare, rovinare, cadere:
stara hiša se je zrušila la vecchia casa crollò

2. precipitare:
letalo se je zrušilo kmalu po vzletu l'aereo è precipitato poco dopo il decollo

3. pren. cadere a terra, crollare:
utrujen se je zrušil na stol crollò sulla sedia stanco morto

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto

zvoni|ti (-m)

1. zvon: läuten, klingen, tönen; (eine Glocke) ertönen lassen, läuten
divje zvoniti Sturm läuten
zvoniti mrliču (einen Toten) ausläuten, die Totenglocke läuten
zvoniti za začetek/konec česa (etwas) einläuten/abläuten, ausläuten
figurativno zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln

2. telefon, zvonec na vratih: klingeln, läuten, močno schrillen

3. zvonček, kravji zvonec: bimmeln

4.
zvoni mi v ušesih die Ohren klingen mir

žal² [žau]

1.
biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
žal mi je, da sem … ich bereue es, …
postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen

2.
žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)

3.
žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …

4.
ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)

5.
biti žal za kom/čim
biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing

želod|ec [ó] moški spol (-ca …) anatomija der Magen
medicina pokvarjen želodec die Magenverstimmung, die Verstimmung des Magens
povešen želodec die Senkung des Magens
razširjen želodec die Magenerweiterung
zdražljiv želodec der Reizmagen
mesnina: svinjski želodec Saumagen
… želoda Magen-
(izpiranje die Magenspülung, ogledovanje die Magenspiegelung, perforacija die Magenperforation, povešenje die Magensenkung, resekcija die Magenresektion, vratar der Magenpförtner, der Magenausgang, vsebina der Mageninhalt, operacija Magenoperation)
medicina krvavitev iz želoda das Magenbluten, die Mageblutung
vračanje iz želoda das Aufstoßen
na prazen želodec mit leerem Magen
bolan na želodcu magenleidend, magenkrank
rak na želodcu der Magenkrebs
okoli želodca in der Magengegend
po/v želodcu mi kruli mir knurrt der Magen
pri želodcu in der Magengegend
v želodec in den Magen
udarec v želodec der Magenstoß, Magenschlag, boksarski: Magenhaken
v želodcu im Magen
bolečine v želodcu Magenschmerzen množina
kruljenje v želodcu das Magenknurren
pritisk/tiščanje v želodcu das Magendrücken
težave z želodcem Magenbeschwerden množina
povzročiti/povzročati težave z želodcem auf den Magen schlagen
kapljice za želodec Magentropfen množina
krepilen za želodec magenstärkend
figurativno človeku se obrne želodec der Magen dreht sich einem um, es erregt einem Übelkeit
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen

žvižga|ti se (- se)
žvižga se (mi) es ist (mir) völlig egal, es ist (mir) schnuppe