Franja

Zadetki iskanja

  • gnúsiti se (-im se) imperf. ➞ zagnusiti se fare schifo, ripugnare; pren. ripugnare, nauseare:
    jed se mi gnusi la pietanza mi fa schifo
  • gnúsiti se dar asco a; repugnar

    to se mi gnusi me da asco; me repugna; siento náuseas
  • gnusôba (-e) f schifezza, schifosaggine, sozzura, lerciume:
    take gnusobe ne bom jedel non mi va di mangiare questa schifezza
  • gód fiesta f onomástica; onomástico m ; (día m del) santo m

    jutri bo moj god mañana será mí santo
    praznovati, slaviti svoj god celebrar su fiesta onomástica
  • góditi to suit (komu someone)

    vino mi ne godi wine does not suit me
    napravi, kot ti godi! suit yourself!
    našel sem, kar mi godi I have found something that suits me
    góditi samovšečnosti kake osebe to tickle someone's vanity
  • godíti se to take place; to occur; to happen

    kaj se godi tu! what's going on here?
    kako se Vam godi? how are you?, how are things (with you)?
    dobro se mi godi (zdravstveno) I am well, I'm fine, (gmotno) I am doing well, žargon I'm sitting pretty
    dobro se mu godi žargon he is sitting pretty
  • godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

    1. accadere, succedere, capitare:
    čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

    2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
    dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
    pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
    pren. goditi se (komu)
    kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
    godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia
  • gódlja (-e) f

    1. minestra; pejor. intruglio

    2. pren. brodaglia

    3. pren. pasticcio, guaio:
    pomagati komu iz godlje levare qcn. dai pasticci
    biti v godlji essere nei guai
    pren. lepo godljo si mi skuhal hai combinato un bel pasticcio
  • gomazéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
    mravlje so gomazele le formiche brulicavano
    po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
    čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri

    2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
    gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo
  • gomézica (-e) f

    1. pl. gomezice (srh, mravljinci) brividi; pelle d'oca:
    gomezice so mi šle po hrbtu mi sono venuti i brividi per la schiena

    2. alp. acqua nevosa, acqua che zampilla dalle crepe
  • górek warm

    mlačno górek lukewarm, tepid
    górkó mi je I am warm
    biti górek komu (figurativno) to be angry with someone, to have a grudge against someone
    ujeti koga na górkem (figurativno), to catch someone in the act
  • górek caliente

    gorka jed comida f ardiente
    gorkó mi je tengo calor
    biti komu gorek guardar rencor a alg, fam tener tirria (ali hincha) a alg
    gorko se obleči abrigarse; ponerse ropas de abrigo
  • goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

    gorí! fire!
    kje gorí? where is the fire?
    to ne gorí that does not burn
    vžigalica ne gorí the match does not strike
    goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
    goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
    hiša gorí the house is on fire
    v mestu gorí there is a fire in town
    začeti goréti to catch fire
    tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
    gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off
  • gorjé pena f ; aflicción f ; desgracia f

    gorje! ¡ay!
    gorje meni (tebi, njemu)! ¡ay de mí (de ti, de él)!; ¡pobre (ali desgraciado) de mí (de ti, de él)!
    gorje premaganim! ¡ay de los vencidos!
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • gotovína ready money; cash; (v blagajni) cash in hand, pogovorno the ready

    v gotovíni in cash, cash down
    za gotovíno for (prompt) cash
    cena za gotovíno cash price
    plačilo v gotovíni payment in cash, cash payment
    plačati v gotovíni to pay (in) cash, to pay cash down, to pay on the nail
    imam malo gotovíne I am short of cash
    nimam gotovíne I have no ready money
    manjka mi gotovíne I am short of cash
    prodati za gotovíno to sell for cash
  • gotóvo adv. sicuro, sicuramente, di sicuro; certamente:
    gotovo pridem vengo di sicuro
    'Ali mi boste to naredili do jutri?' 'Gotovo, nič ne skrbite!' 'Me lo fa entro domani?' 'Sicuro, non si preoccupi!'
  • govoríti to speak (o of, about, z to, with); to tell; (pogovarjati se) to talk (z with, to, o about, of, over); to converse; (kramljati) to chat

    glasno govoríti to talk loud, to speak in a loud voice
    tiho govoríti to speak softly (ali in a soft voice)
    govoríti angleški to speak English
    slabo govoríti angleški to speak poor (ali broken) English
    slabo govoríti o kom to speak ill of someone
    kar naprej govoríti to keep (on) talking
    odkrito, brez ovinkov govoríti to speak freely
    govoríti o tem in onem, o raznem to talk nineteen to the dozen
    uglajeno govoríti to be well-spoken
    govoríti stenam (figurativno) to talk (ali to be talking) to a brick wall
    govoríti o politiki to talk politics
    tekoče govoríti to speak fluently
    govoríti o čem drugem to change the subject
    govoríti resnico to speak the truth, to tell the truth
    govoríti brez priprave to speak extempore
    govoríti v veter (figurativno) to waste one's breath
    govoríti v imenu koga to be the spokesman of, to be the mouthpiece of
    govoríti v korist koga to speak on (ali ZDA in) someone's behalf
    govoríti polomljeno angleščino to speak broken English, to murder the English language
    govoríti neumnosti to talk nonsense
    šepetaje govoríti to speak in an undertone, to speak in a whisper
    govoríti skozi nos to speak with a nasal twang
    govoríti laži to tell lies (ali untruths)
    govoríti sam s seboj to soliloquize
    govoríti med štirimi očmi s kom to talk with someone in private
    govoríti na pamet to speak from memory, to say something by heart (ali by rote)
    obširno govoríti o to speak at length about (ali on), to descant, to expatiate on (ali upon)
    otročje govoríti to drivel
    govoríti kot papiga to parrot
    govoríti preučeno za koga to speak above someone's head
    govoríti tja v tri dni pogovorno to waffle, žargon to rabbit on
    tu se govori angleški (napis) English spoken here
    ko (ker) ravno govorimo o... since we are on the subject, since we happen to be talking about...
    da niti ne govorimo o... to say nothing of...
    ne govorimo več o tem!, nehajmo govoríti o tem! let us change (ali drop) the subject!
    mi ne »govorimo« (smo sprti ipd.) we are not on speaking terms
    o tem ni vredno govoríti it isn't worth speaking of
    ona ne govorita več med seboj (sta sprta) they are no longer on speaking terms
    govori! speak up!, speak out, out with it!
    on ne more (ne zna) nehati govoríti he can never stop talking, he could talk the hind leg off a donkey
    (on) govori, kot da bi ga navil he has the gift of the gab, he talks nineteen to the dozen
    on malo govori he is a man of few words, (je boječ) he is tongue-tied
    z njim se da govoríti he is someone you can talk to
    z njim se ne da govoríti (figurativno) he will not listen to reason
    po vsem mestu se govori o njih they are the talk of the town
    govorilo se je o njegovi demisiji there have been rumours of his resignation
    vse mesto govori o tem it is the talk of the town
    govori se, da je zelo bogata she is said to be very rich
    o njem se mnogo govori he is much talked about
    to dejstvo govori zanj this fact tells in his favour
    dejstva govoré sama the facts speak for themselves
    to govori za in proti that cuts both ways
    dejanja govore glasneje kot besede actions speak louder than words
    vse govori za to, da... there is every reason to believe that...
    to govori proti that tells against it
    ne govorite z nikomer o tem! not a word to anyone about this!, keep this to yourself!
    začeti govoríti o nekem predmetu to broach a subject
    bi lahko govoril z Vami? could I have a word with you?
    bi lahko govoril z g. X? could I see Mr. X
    govorimo odkrito! let's speak frankly, let's lay (ali put) our cards on the table
    kjer se veliko govori, se malo naredi least said, soonest mended
    govoríti je srebro, molčati pa zlato the less said, the better
    prav tako bi lahko govoril stenam figurativno I might as well speak to a brick wall
    ti to meni govoriš! (= kot da jaz tega ne vem) you're telling me!
  • govoriti v ugankah frazem
    (nejasno govoriti) ▸ rébuszokban beszél, talányokban beszél
    "Bi lahko nehal govoriti v ugankah?" sem mu segla v besedo. ▸ Kérlek, ne beszélj rébuszokban! – vágtam közbe.
    Očka se je osuplo oziral od druge do druge. “Kdo naj bi mi povedal, in kaj? Bi mogoče lahko nehale govoriti v ugankah?” ▸ Apa csodálkozva nézett egyikről a másikra. „Ki mondaná meg nekem, és mit? Abbahagyhatnátok végre ezt a talányos beszédet?”
  • gradbena samostalnik
    neformalno (izobraževalna ustanova) ▸ építőmérnöki
    "Potem pojdi na srednjo gradbeno, so mi rekli," se spominja 30-letnica. ▸ „Azt mondták, hogy utána menjek építőipari középiskolába” – emlékezik vissza a harmincéves nő.
    Po gimnaziji sem se vpisal na gradbeno. ▸ A gimnázium után építőmérnökire iratkoztam be.