Franja

Tiefsee, die, Geographie globoko morje

trāiectīcius 3 (trāicere) namenjen za prenos (transport) čez morje, transporten, prekomorski: pecunia Icti. posojilo, ki ga je treba poslati čez morje ob tveganju za upnika, contractus pozni Icti. pogodba o posojilu, ki ga je treba poslati čez morje ob tveganju za upnika; subst. trāiectīcium -iī, n pogodba o prenosu (transportu) čez morje: traiecticium facere Aug.

tranquillitās -ātis, f (tranquillus) mir, umirjenost

1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme (naspr. adversa tempestas), mir, umirjenost: Plin. iun. idr., maris Ci., tanta subito tranquillitas exstitit, ut se loco naves movere non possent C., mira serenitas cum tranquillitate oriebatur L., summā tranquillitate consecutā C., si proficiscatur probo navigio, bono gubernatore, hāc tranquillitate Ci., aëris quies et otium et tranquillitas Sen. ph.; pren.: securitas, quae est animi tamquam tranquillitas Ci.; prispodobnost izraza kaže stavek: me spe reliquae tranquillitatis praesentīs fluctūs fugisse Ci.

2. metaf.
a) politični ali duševni mir, mirnost, umirjenost, tihota, pokoj, spokoj, umirjene razmere, zatišje: Petr., Sen. ph. idr., summa tranquillitas pacis atque otii Ci., animi Ci., mentis Ambr., senectutis, vitae Ci., morum Sen. rh., ibi nequaquam eadem quies ac tranquillitas erat L., tranquillitatem et otium auxit T.
b) jasnost, svetlost barve: nubilo coloris aut tranquillitate Plin.
c) vaša svetlóst, kot naslov poznih rimskih cesarjev (kakor clementia, mansuetudo): Eutr.

tranquillus 3, adv. -ē in -ō (trāns [= zelo] + *quil-nos : quiēs, torej = „zelo miren“)

1. miren, umirjen, (s)pokojen, tih (naspr. turbidus, commotus, aestuans): Sen. ph., O. idr., mare Ci., Ps.-Q. (Decl.), aquae O., fluvius Mel., serenitas L., caelum, dies Plin.; subst. tranquillum -ī, n (sc. mare) = tranquillitās 1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme, mir, umirjenost (naspr. tempestas adversa, procellae): non tranquillo navigamus L., in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci.

2. metaf.
a) (politično) miren, umirjen, pomirjen, neskaljen: Lucan. idr., tranquilla re publica perfrui Ci., tranquilla civitas Ci., pax et tranquilla libertas Ci., plebs tranquillior L., litterae tranquillae Ci. o miru poročajoče pismo.
b) (duševno) pomirjen, umirjen, miren, (s)pokojen, jasen, veder: Pl., S., L., Lucr. idr., tranquillo animo et quieto frui Ci., animus tranquillissimus Ci., tranquillum spiritum ducere Ci., tranquilla, quieta, beata vita Ci., senectus H., tranquillus serenusque vultus Suet., tranquilla et serena frons Ci.; subst. tranquillum -ī, n mir, umirjenost, mirno stanje, umirjen položaj: rem publicam in tranquillum redigere L., amor omnis in tranquillo est Ter.; adv. acc. pl. n: tranquilla tuens Val. Fl. miren (veder, boder) videti. — Kot nom. propr. Tranquillus -ī, m Trankvíl, rimski priimek; gl. Suētōnius.

trānsfretātiō -ōnis, f (trānsfretāre) prevoz (vožnja) čez morje ali preko reke, prepeljava: Gell., maris Ambr., fluviorum Veg., suae patriae (v svojo domovino) Aug.

trāns-fretō -āre -āvī -ātūrus (trāns in fretum)

1.
a) intr. pluti čez morje, (pre)peljati se, voziti se čez morje, prečkati morje: Brundisium confugerant, quam primum transfretaturi Suet., quos „transfretasse“ dici solitum est, transgressos dixit Gell., transfretare trans stagnum, in Phoenicen, ad aliquem Vulg., Aegyptum Amm. v Egipt.
b) trans. α) vodovje prepluti, prebroditi, prečkati: mare, Euphraten flumen, torrentem Vulg. β) osebe prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), peljati (voziti) z ladjo, prebroditi: transfretabantur … agminatim impositi Amm.

2. pren. prebroditi = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): vitae conversationem sine gubernaculo rationis transfretantes Tert.

traversée [travɛrse] féminin prevoz, vožnja cez morje; prepotovanje

la traversée de la Manche vožnja čez Rokavski preliv
traversée de voie križišče dveh prog

Tyrrhenisches Meer Tirensko morje

Tyrrhēnus¹ (Tūrēnus, Turīnus) 3 (Τυῤῥηνός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: H., Mel., Plin., Sil., Stat., Sen. tr., Val. Fl. idr., mare L., aequor V., gurges Lucan., corpora O. ali monstra O. = Etrurci, ki jih je Bakh spremenil v delfine, vincula pedum V., dux (= Mezentius) O.; meton. itál(ij)ski, rímski: pubes Sil. — Od tod

1. subst. Tyrrhēnus -ī, m
a) Tirénec, Etrúr(ij)ec, Etruščán: sanguine Tyrrheni (= Mezentii) V., Tyrrhenus inflabat ebur V. etrurski piskač; pl. Tyrrhēnī -ōrum in pesn. -ûm, m (Τυῤῥηνοί) Tirénci, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije: V.
b) Tirénsko morje (pooseb.): Val. Fl.

2. subst. Tyrrhēnia -ae, f (Τυὀὀηνία) Tirénija, Etrúrija: O.

3. adj. Tyrrhēnicus 3 (Τυῤῥηνικός) tirénski, etrúr(ij)ski, etruščánski: Tarraco Aus. ob etrurskem morju ležeč (stoječ).

vàljavica ž
1. valjalnica: izrada sukna u -ama
2. dial. nemirno morje, nemirna gladina

verklappen spuščati/metati v morje

Адріати́чне мо́ре -ного -я с., Jadránsko mórje -ega -a s.

Азо́вське мо́ре -кого -я с., Azóvsko mórje -ega -a s.

Араві́йське мо́ре -кого -я с., Arábsko mórje -ega -a s.

Еге́йське мо́ре -кого -я с., Egêjsko mórje -ega -a s.

Каспі́йське мо́ре -кого -я с., Káspijsko mórje, Káspijsko jézero -ega -a s.

Мармуро́ве мо́ре -вого -я с., Mármorno mórje -ega -a s.

Ме́ртве мо́ре -вого -я с., Mŕtvo mórje -ega -a s.

Охо́тське мо́ре -кого -я с., Ohótsko mórje -ega -a s.

Середзе́мне мо́ре -ного -я с., Sredozémsko mórje -ega -a m., Sredozémlje -a s.