Franja

coach-stand [kóučstænd] samostalnik
odkazano mesto za fijakarje

Codierplatz, der, Post: kodirno mesto

coffin² [kɔ́fin] prehodni glagol
v krsto položiti
figurativno spraviti na nedostopno mesto

cola ženski spol rep; vlečka; konec; kazensko mesto v šoli

apearse por la cola dati neumen odgovor
atar por la cola a/c pri nepravem kraju začeti
dejar a cola pustiti za seboj
la cola falta por desollar najhujše še pride
hacer bajar la cola a alg. koga ponižati
hacer cola zaosta(ja)ti; v vrsti (»repu«) stati
¡haga V. cola! postavite se v vrsto!
ir a la cola biti zadnji (v vrsti), peljati se v zadnjem vagonu
ser arrimado a la cola biti omejen (bedast)
tener (ali traer) cola imeti posledice
a la cola nazadnje; zadaj
llevar (la) cola, ser cola biti zadnji pri izpitu

combés moški spol prosto mesto

cōmē¹ -ēs, f (gr. κώμη) trg, vas, selo; le kot krajevno ime

1. Hierā Cōmē, acc. Hierān Cōmēn, f (Ἱερὰ Κώμη) Sveti trg, Sveto mesto v Kariji ob Meandru jugovzhodno od Magnezije, imenovano po tamkajšnjem Apolonovem svetišču: L.

2. Xylinē Cōmē Lesni trg v Pizidiji: L.

commercium -iī, n (commercārī)

1. kupčija, trgovina, promet: Plin., Plin. iun., Fl., Icti., mare magnum et ignara lingua commercio prohibebant S., commercio aliquem prohibere L., Thraces commercio faciles L.; z gen. (s čim): Sen. ph., Plin., annonae c. L. epit. kupčija z žitom, postquam vitiorum commercium vulgavere Cu. trgovino z razkošnim blagom, pecuniae commercium Iust. denarna potreba; pesn.: belli commercia V., T. = izmenjava in odkup ujetnikov.

2. met.
a) pravica do kupčevanja, trgovska pravica, prometna pravica: Icti., arabat is agrum conductum, nam commercium in eo agro nemini est Ci., iis commercium istarum rerum (signorum et tabularum) cum Graecis non fuit Ci. niso imeli pravice kupovati, salis commercium dedit L. dovolil je uvoz soli, denorum equorum c. L. pravica, (po) deset konj kupiti, neque conubium neque commercium … inter se cuiquam extra fines regionis suae esse L.
b) dovoz živil, zaloga živeža (poseb. med vojno), živila, živež: commercio laborare Front.; v pl.: commercia militaria Plin., in bellis semper commerciorum curam habere Plin.
c) tržno mesto, tržišče: commercia ea et litora peragravit Plin., per Assyriae trahitur commercia ripae Cl.

3. pren.
a) občevanje, izmenjava(nje), skupnost, zveza: Pl., Fl., voluptas nullum habet cum virtute commercium Ci.; z gen. personae: c. plebis L. s preprostim ljudstvom, aliarum gentium Cu., sunt nobis commercia caeli O. občujemo z nebeščani, commercio hominum frui vetuit Suet.; z gen. rei: Vell., Val. Max., Sil., exercent illi sociae commercia linguae O., sermonum c. facere L., non commercio linguae nobiscum cohaerere Cu., c. sermonis Plin., loquendi et audiendi T.
b) occ. α) spolno občevanje: cum ea mihi fuit commercium Pl., commercium mutui stupri Suet. β) tajni sporazum, skrivno občevanje: Cod. Th.

cōmopolis -is, f (gr. κωμόπολις) vasi podobno mesto, vaško mesto: Marc.

cōnfragōsus 3 (cōnfringere) „lomovit“, od tod

1. neraven, hrapav, grapast, vegast: ager, fundus Varr., via, loca L., locus lapidibus confragosus Col., rupes Front.; subst. neutr. hrapavina, grapasto mesto, grapasta krajina: ex confragoso Sen. ph., creperi aliquid et confragosi Sen. ph.; v pl.: Ci., L., Front.

2. pren.
a) hrapav, negladek: argumenta velut horrida et confragosa Q., versus velut confragosi Q.
b) zvit, dvoumen, vratolomen: condiciones tetuli tortas, confragosas Pl., sed ego illud quaero confragosum Pl. = to mi je previsoko.

Cōnstantīnopolis -is, acc. -im, f (= Κωνσταντίνου πόλις), poznejše ime za Byzantium, Konstantinovo mesto, Konstantinopola, Konstantinopol, Konstantinopel (zdaj Istanbul, Carigrad): Aur., Eutr., Aus., Cod. Th. — Od tod adj. Cōnstantīnopolitānus 3 konstantinopolski: cives Cod. Th., urbs Cod. I.

county-town [káuntitaun] samostalnik
glavno mesto grofije ali okraja

Coventry [kʌ́vəntri] samostalnik
mesto v Angliji

to send s.o. to Coventry k vragu koga poslati, bojkotirati koga

Cȳropolis -is, f (Κυρόπολις) Kiropola (Ciropola), Kirovo mesto v Sogdijani: Cu.

delimit [di:límit] prehodni glagol
omejiti, razmejiti; določiti mesto

demi-bourse [-burse] féminin za polovico prosto mesto (v šolah); polovična štipendija

derečína ž brzak, brzica, mjesto, mesto u potoku, rijeci, reci gdje, gde voda brzo teče

Dezimalstelle, die, Mathematik decimalno mesto

difficulté [-külte] féminin težava, težkoča; trud; težavno mesto (v tekstu); pluriel trenja

sans difficulté brez težav, gladko; brez nadaljnjega
aplanir une difficulté odstraniti težavo
se débattre, (familier) patauger au milieu des difficultés otepati se s težavami
entraîner des difficultés privesti do težav
être, se trouver en difficultés biti v težavah
être hérissé de difficultés biti poln težav
faire, soulever, susciter des difficultés à quelqu'un delati, pripraviti težave komu
se heurter, se cogner à des difficultés, rencontrer des difficultés naleteti na težave
mettre quelqu'un en difficulté koga v težavo spraviti
présenter des difficultés nuditi težave
tourner, éluder la difficulté obiti, izogniti se težavi
triompher de toutes les difficultés premagati vse težave

dīgnitās -ātis, gen. pl. klas. -um, sicer tudi -ium, f (dīgnus)

1.
a) (o osebah) vrednost, vrlost, zasluga, zaslužnost: quem pro dignitate ne laudare quidem quisquam satis commode posset Ci., in senatum propter dignitatem lecti estis Ci., honos dignitate impetratus Ci., d. consularis Ci. ali imperatoria Iust. sposobnost za konzulat (poveljstvo), honores patent dignitati N., competitores multum … dignitate antecedentes Suet.
b) (o stvareh) vrednost: d. gemmae, auri, opsonii Plin., debita rerum d. Q.

2. occ.
a) zunanja dostojnost. α) (o osebah, poseb. o moških, njihovem telesu in delih telesa) dostojna zunanjost, častitljivost, ličnost, čednost, lepota: pueri magna praediti dignitate Ci., venustatem muliebrem ducere debemus, dignitatem virilem Ci., in formis aliis dignitatem esse, aliis venustatem Ci., formae d. coloris bonitate tuenda est Ci., d. corporis Lab. ap. Macr., Vitr., magna corporis d. N., d. formae T., Suet., oris Plin. iun., d., quae est in latitudine pectoris Q. β) (o stavbah, krajih idr.) lepota, krasota, veličastje, veličastnost, dostojnost, sijajnost: d. porticūs Ci. ep., templi Ci., sacrarium magna cum dignitate Ci., d. portūs, urbis N., loci Suet.; splendor et d. vitae N. sijajno in dostojno življenje, ludos cum dignitate facere Ci. γ) (o govoru idr.) dostojnost, dostojanstvenost, vznesenost, vzvišenost: sententiae Ci., verborum Q., orationis T.
b) notranja ali nravna dostojnost, poštenost, poštenje, dostojno mišljenje, pošteno mišljenje in delovanje, (notranja) čast, častitost: Catonis dignitas tuam improbitatem tegit Ci., dignitatem servare, suam pristinam dignitatem obtinere Ci., cum dignitate agere Ci. pošteno, cum dignitate cadere Ci. častno, res non habet dignitatem Ci. se ne sklada s častjo, dignitati servire Ci., N. ozirati se na čast.

3. met. spoštovanost, čislanost, (zunanja) čast, ugled, veljava: otium sine dignitate retinere Ci. brez časti, ubi erit imperii nomen et dignitas? Ci., civitatis dignitatem et decus sustinere Ci., non esse suae dignitatis C. da se ne ujema z njegovo častjo, da je pod njegovo častjo, magna cum dignitate vivere N. zelo v čislih biti, erat dignitate regia N. imel je pri ljudeh kraljevski ugled, dignitate crescere N. vse več veljave si pridobivati, triumphi d. Fl. s triumfom pridobljena čast; v pl. (sl. sg.): aetate an dignitatibus suis virorumve an sorte lectae sint (mulieres) L.

4. occ.
a) čast = častna stopnja, čin, dostojanstvo, odličen stan v državi: tam altus dignitatis gradus Ci., est in ipsis (liberis populis) magnus delectus hominum et dignitatum Ci., secundum locum dignitatis obtinere C., quem Caesar … ex humili loco ad summam dignitatem perduxerat C., qui me ad hanc dignitatem perduxit N., pro hominis dignitate N. njegovemu činu (dostojanstvu) primerno, equestruem obtinuit dignitatem N., equites Romani dignitate senatoria T., sacerdotum d., equestris d., senator praetoriae dignitatis Suet., omnibus dignitatibus genus vestrum proprium dare Lamp.
b) služba, častna služba, častno mesto, častna funkcija: honos dignitatis, dignitatis insignia Ci., tu in Bithynia summa cum dignitate fuisti Ci. si opravljal visoko službo, maiestas … in omni populi Romani dignitate Ci. ap. Q.; v pl.: Q., Plin., Plin. iun.; met. v pl. možje visokega stanu, dostojanstveniki, imenitniki, odličniki: parcet et amicitiis et dignitatibus Ci., turba conspectior, cum dignitates deessent L., praestatur hoc aliquando etiam dignitatibus, ut … Q.

Domstadt, die, stolno mesto