Franja

Zadetki iskanja

  • monométalisme [-lism] masculin denarni sistem, kjer je ena kovina (največkrat zlato) mera vrednosti in zakonito plačilno sredstvo
  • mòtika ž
    1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
    2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade
  • moule1 [mul] masculin kalup, model; mera za drva; kad za namakanje kož

    moule à tarte, à crème, à glaces model za kolač (potico), za puding, za sladoled
    être fait au moule biti brezhibne postave
    ils ont été fetés dans le même moule podobna sta si kot jajce jajcu
    remettre dans le moule (figuré) energično posvariti
  • muid [mɥi] masculin stara prostorninska mera (268 l za vino, 1872 l za suhe snovi); sod take mere
  • nail1 [néil] samostalnik
    tehnično žebelj; noht
    zoologija krempelj, trd izrastek na kljunu nekih ptic; stara dolžinska mera (0,057 m)

    a nail in one's coffin vse, kar pospeši smrt; padec vlade, režima
    to drive a nail in zabiti žebelj
    to drive the nail home iti (dognati) do kraja
    one nail drives out another klin se s klinom izbija
    to fight tooth and nail boriti se z zobmi in nohti, boriti se na vso moč
    as hard as nails trdnega zdravja, žilav, neusmiljen, trd
    to hit the nail (right) on the head zadeti v črno
    on the nail takoj
    to pay on the nail takoj plačati v gotovini
    to the nail do konca, dokončan, dovršen
    right as nails točen, v redu
    nails in mourning umazani nohti
  • Naturmaß, das, naravna mera
  • Nennmaß, das, Technik nazivna/imenska mera
  • normála ž
    1. geom. normala: normala se vertikalno spušta na drugu pravu ili na ravan
    2. normala, redno stanje, redna mera: stanje organizma vraća mu se na -u
  • Normalmaß, das, normalna mera
  • obolus [ɔ́bələs] samostalnik
    grška utežna mera (0,1 g)
  • obùmjera ž (ijek.), obùmera ž (ek.)
    1. merilo: daj mi -u da izmerim platno
    2. mera kroja: uzeti -u za odijelo
  • òka ž (t. okka, ar.) oka, turška, arabska utežna in votla mera, 1283 g: oka duvana; oka vina
  • olvāt(i)um olvát(ij), nekakšna mera: Antistius Labeo ait esse mensurae genus Fest.
  • òsmāk -áka m
    1. žitna ali vinska mera, ki drži osem enot
    2. osemleten deček
    3. osemletna žival
    4. učenec osmega razreda ali človek s številko osem
  • osmànīk -íka m žitna mera: ja ću ti dati osmanik žita
  • ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

    1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

    2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

    3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.
  • padrón moški spol seznam prebivalcev; seznam hiš; zakonita mera; prepopustljiv oče; Čile plemenski žrebec

    llenar un padrón izpolniti tiskovino
  • peck1 [pek] samostalnik
    mera za žito (ca 9 litrov)
    figurativno množina

    a peck of troubles mnogo težav
  • perche [pɛrš] féminin

    1. zoologie ostriž

    2. drog; ribiška palica; sport palica

    3. (= une grande perche) dolgin, visoka in mršava oseba

    4. stara dolžinska mera, stara ploščinska mera (1/100 orala)

    perche à houblon hmeljevka
    saut masculin à la perche (sport) skok s palico
    tendre la perche à quelqu'un (figuré) pomagati komu iz stiske
  • pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

    pie adelante naprej
    pie atrás nazaj
    pie de altar župnijski postranski dohodki
    pie plano ploska noga
    aparato de pie ateljejski fotografski aparat
    a pie peš
    a pie firme trdno, vztrajno
    soldado de a pie vojak pešak
    al pie spodaj, na vznožju; približno
    al pie de la carta na koncu pisma
    al pie de la letra dobesedno
    de pie(s) stoječ
    en un pie de lujo razkošno (živeti)
    en pie de guerra v vojnem stanju
    cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
    dar pie (para) dati povod (za)
    dar pie (a) popustiti, ukloniti se
    dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
    echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
    echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
    entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
    estar de pie stati (na nogah)
    estar en pie vztrajati; trajati
    no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
    poner en pie na noge postaviti
    ponerse de pie vstati
    puesto en pie stoječ (na nogah)
    se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
    tomar pie ukoreniniti se
    tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
    tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
    piés pl (foto) stativ
    a cuatro piés po vseh štirih
    a los piés de la cama ob vznožju postelje
    traducido con los piés slabo preveden
    de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
    sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
    arrastrar los piés biti betežen od starosti
    caer de piés zdravo kožo odnesti
    faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
    ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
    írsele los piés a uno spodrsniti
    irse por (sus) piés v beg se spustiti
    haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
    pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
    poner piés en polvorosa popihati jo
    tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
    eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
    ¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
    ¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
    allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno