Franja

Zadetki iskanja

  • neróden clumsy, awkward; uncouth; pogovorno ham-handed, ham-fisted

    neróden položaj an awkward situation
    kako sem neród! how clumsy of me!
    neródno mi je I feel uneasy (ali awkward)
    zame je to malo neródno I find this a little embarrassing
    neródna stvar pri tem je, da... the nuisance of it is that...
    on je zelo neróden (nespreten z rokami) (žargon) his fingers are all thumbs
  • neslan (-a, -o) ungesalzen; salzlos, kochsalzfrei, salzfrei, (malo slan) kochsalzarm; figurativno abgeschmackt, (neokusen) geschmacklos, človek: taktlos
  • nezavesten pridevnik
    1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztett
    nezavesten ponesrečenec ▸ eszméletét vesztett sérült, balesetet szenvedett eszméletlen személy
    Če je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
    Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.
    nezavesten poškodovanec ▸ eszméletlen sérült
    Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.
    nezavesten bolnik ▸ eszméletlen beteg
    V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.
    nezavesten fant ▸ ájult fiú
    nezavesten moški ▸ eszméletlen férfi
    nezavesten voznik ▸ eszméletlen sofőr
    nezavestno stanje ▸ eszméletlen állapot
    nezavestno dekle ▸ öntudatlan lány
    nezavestna žrtev ▸ eszméletlen áldozat
    nezavestna ženska ▸ eszméletlen nő
    Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.
    napol nezavesten ▸ félig eszméletlen
    nezavesten zgruditi se ▸ ájultan összeesik, eszméletlenül összeesik
    Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
    ležati nezavesten ▸ ájultan fekszik

    2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
    Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nikotin moški spol (-a …) kemija das Nikotin
    vsebujoč nikotin nikotinhaltig
    brez nikotina nikotinfrei
    količina nikotina v der Nikotingehalt (von)
    z malo nikotina nikotinarm
    medicina zastrupitev z nikotinom die Nikotinvergiftung
  • niti

    1. (celo) nicht einmal, sogar … nicht, auch … nicht (niti on nicht einmal er, auch er nicht; niti pisati ne zna er kann nicht einmal schreiben, sogar schreiben kann er nicht)

    2. (prav noben) kein, nicht ein
    niti beliča nimam: keinen Heller/nicht einen Heller, keinen Pfennig
    niti besede kein Wort
    niti besede več kein Wort weiter
    niti besedice mi ni rekel: kein/nicht ein Sterbenswörtchen
    ne migniti niti s prstom ne delati: keine Hand rühren, keinen Handgriff tun, keinen Finger krumm machen, keinen Finger rühren
    ne privoščiti niti pogleda keines Blickes würdigen
    ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
    ne imeti: niti prebite pare keine müde Mark
    ne umakniti se: niti za las um kein Haar (weichen)
    niti eden nicht einer
    niti malo kein [bißchen] bisschen, nicht die Bohne

    3.
    niti … niti weder … noch (niti on niti jaz weder er noch ich)

    4.
    niti najmanj nichts weniger als …, mitnichten, nicht das mindeste, nicht im mindesten, nicht im geringsten
    niti slučajno beileibe nicht
    niti slučajno! kein Gedanke!/Fehlanzeige!/keine Idee!

    5.
    niti ne kaum (Si utrujen? Niti ne. Bist du müde? Kaum.)
  • novorojenček samostalnik
    1. (novorojeni otrok) ▸ újszülött
    jok novorojenčka ▸ újszülött sírása
    nega novorojenčka ▸ újszülött gondozása
    teža novorojenčka ▸ újszülött súlya
    prihod novorojenčka ▸ újszülött érkezése
    zdravljenje novorojenčka ▸ újszülött kezelése
    rojstvo novorojenčka ▸ újszülött születése
    zdrav novorojenček ▸ egészséges újszülött
    pestovati novorojenčka ▸ újszülöttet dajkál
    poviti novorojenčka ▸ újszülött születik
    V porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
    Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

    2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
    Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
    Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
    Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.
  • oaza samostalnik
    1. (območje v puščavi) ▸ oázis
    puščavska oaza ▸ sivatagi oázis
    oaza sredi puščave ▸ oázis a sivatag közepén

    2. (ozelenel prostor) ▸ oázis
    zelena oaza ▸ zöld oázis
    Ljudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.
    cvetoča oaza ▸ virágzó oázis
    idilična oaza ▸ idilli oázis
    prava oaza ▸ igazi oázis
    oaza zelenja ▸ zöld oázis, zöldellő oázis, üde oázis
    Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

    3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázis
    oaza sprostitve ▸ ellazulás oázisa, kikapcsolódás oázisa
    oaza dobrega počutja ▸ felüdülést nyújtó oázis
    oaza za razvajanje ▸ kényeztető oázis
    Z malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.
    mirna oaza ▸ nyugodt oázis
    ustvariti oazo ▸ oázist létrehoz
    Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.
    oaza svobode ▸ szabadság oázisa
    Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru
  • obiskováti to visit, to call on, to pay visits, to pay calls

    obiskováti gledališče to be a (frequent) theatregoer
    obiskováti šolo to attend school
    moj sin obiskuje univerzo my son is at the university
    zdravnik obiskuje bolnike the doctor is out on his rounds (ali is visiting his patients)
    malo obiskovan kraj an outof-the-way place
    zelo obiskovan kraj a very popular resort
  • obléčen dressed; attired; clad (v in); robed; accoutred

    dobro obléčen well-dressed, well-clad
    borno, revno obléčen ill-clad, poorly clad
    napol obléčen half dressed, half-clad
    nemarno obléčen slovenly, slatternly
    okusno obléčen smartly dressed
    prav malo obléčen hardly dressed, half-dressed
    tiptop obléčen dressed up to the nines
    svečano obléčen in fine feathers, humoristično in full fig
    biti obléčen kot iz škatlice to be impeccably turned out
    ona je obléčena v črnem she is in mourning
    najbolje obléčeni moški v Londonu the best turned-out man in London
    bila je elegantno obléčena she was beautifully turned out
    biti praznično, nedeljsko obléčen to be in one's Sunday best
  • oddahníti se to recover breath, pogovorno to get one's breath back; (po naporu) to rest after a spell of hard work; to begin to feel at ease

    oddahníti se od strahu to recover from a fright
    oddahníti se po težavah to have some respite from difficulties
    malo oddahníti se to take a breather
    dajte mi, da se malo oddahnem give me time to breathe, give me time to draw breath
    malo si oddahníti se to take time to breathe
  • odigráti (-ám) | odigrávati (-am)

    A) perf., imperf. suonare; giocare, disputare (una partita); recitare; interpretare (una parte):
    pren. odigrati pomembno vlogo essere importante, svolgere un ruolo importante

    B) odigráti se (-ám se) | odigrávati se (-am se) perf., imperf. refl. svolgersi; accadere; aver luogo:
    dogodek se je odigral malo prej il fatto è accaduto poco fa
    pren. tu se je odigrala odločilna bitka qui è stata combattuta la battaglia decisiva
  • odjemálec, odjemálka cliente m/f ; parroquiano m , -na f

    odjemalci pl clientela f, parroquia f
    številni odjemalci numerosa parroquia
    imeti malo (mnoge) odjemalcev tener poca (mucha) parroquia
    prevzeti komu odjemalce quitar la clientela a alg
    pridobiti (si) novega odjemalca adquirir un nuevo cliente
  • odločílen decisive, deciding; (kritičen) critical, crucial

    odločílna tekma, dirka a decider
    odločílni glas casting vote
    odločílni dejavnik deciding factor
    odločílni trenutek critical moment
    odločílna bitka decisive battle
    malo odločílni argumenti arguments pl of little substance
  • odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. portare via, portare, asportare:
    odnašati smeti portare via le immondizie
    odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
    odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
    odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

    2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
    odnesti medaljo conquistare una medaglia
    odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

    3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
    odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

    4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
    vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
    pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. odnesti pete battersela
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
    odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
    pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
  • ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

    pri ógnju at the fire
    óg! vojska fire!
    z ógnjem in mečem with fire and sword
    bengalični ógenj Bengal lights pl
    med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
    v ógnju (v plamenih) ablaze
    pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
    božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
    odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
    križni ógenj vojska cross fire
    umetni ógenj (display of) fireworks pl
    varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
    nepretrgan ógenj vojska sustained fire
    uničevalen ógenj withering fire
    metalec ógnja vojska flamethrower
    osvetljen od ógnja firelit
    ustavitev ógnja vojska cessation of fire
    oboževalec ógnja fire worshipper
    bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
    biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
    biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
    kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
    opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
    dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
    imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
    vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
    óg slabo gori the fire is going out
    koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
    iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
    iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
    igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
    ógenj je izbruhnil a fire broke out
    kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
    naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
    biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
    odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
    podpihati ógenj to fan the flame
    ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
    izkresati ógenj to strike fire
    pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
    napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
    podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
    prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
    še naložiti na ógenj to replenish the fire
    kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
    ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
    ustaviti ógenj vojska to cease fire
    ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
    vzdrževati ógenj to keep the fire going
    vzeti pod ógenj vojska to fire at
    zajeziti ógenj to bank up the fire
    zavarovati proti ógnju to insure against fire
  • ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

    bengalični ogenj feu de Bengale
    kovaški ogenj feu de forge
    kratkotrajni ogenj feu de paille
    signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
    stražni ogenj feu de bivouac
    taborni ogenj feu de camp
    umetni ogenj feu d'artifice
    ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
    ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
    ogenj greje le feu (ré)chauffe
    ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
    ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
    hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
    kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
    nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
    omejiti ogenj localiser le feu
    na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
    na malem ognju à feu lent
    peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
    podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
    pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
    vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
    zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
    varen pred ognjem à l'épreuve du feu
    (kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
    imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
    (vojaško povelje) ogenj! feu!
    artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
    koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
    protiletalski ogenj tir antiaérien
    ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
    bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
    vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
    prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
    grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
    z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
    (figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
    dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
    igrati se z ognjem jouer avec le feu
    imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
    poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
    med dvema ognjema entre deux feux
    govoriti z ognjem parler avec animation
    peklenski ogenj feu d'enfer
    v ognju biti être en feu
    biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
    iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
    priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
    podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
    kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
    podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu
  • okn|o1 [ô] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Fenster (ateljejsko Atelierfenster, deteljičasto Kleeblattfenster, drsno Schiebefenster, dvodelno Zwillingsfenster, dvojno Doppelfenster, enojno Einfachfenster, gotsko Spitzbogenfenster, izložbeno Schaufenster, južno Südfenster, kasetno Kastenfenster, kletno Kellerfenster, kolesasto Radfenster, krožno Rundfenster, kuhinjsko Küchenfenster, na hodniku Gangfenster, segmentno Segmentfenster, s krogovičjem Maßwerkfenster, suličasto Lanzettenfenster, spalnice Schlafzimmerfenster, tridelno Drillingsfenster, s trikotnim segmentom Giebelfenster, v strešini Dachfenster, Dachliegefenster, za lončnice Blumenfenster, zatrepno Giebelfenster, z mrežo Gitterfenster, z mrežo proti muham Fliegenfenster, nagibno Kippfenster, panoramsko Panoramafenster, podstrešno Bodenfenster, polkrožno Bogenfenster, pomolno Erkerfenster, okroglo cerkveno Radfenster, severno Nordfenster, slepo Blindfenster, Blendfenster, stopniščno Treppenfenster, stransko Seitenfenster, strešno Dachfenster, šilasto Lanzettfenster, vezano Verbundfenster, vogalno Eckfenster, vratno Türfenster, vrtljivo in nagibno Drehkippfenster)
    rozetno okno die Fensterrose
    malo okno (lina) das Bullauge
    mansardno okno die Gaupe, Gaube, das Mansardfenster, Mansardenfenster, die Dachgaupe
    z enim oknom/ dvema oknoma/tremi okni einfenstrig/zweifenstrig/ dreifenstrig …
    okna v nizu das Fensterband
    mesto pri oknu der Fensterplatz
    podoben oknu fensterartig
    brez oken fensterlos
    (kopalnica brez oken das Innenbad)
    čistilec oken der Fensterputzer
    pravo pravica okna das Fensterrecht
    okno gleda na cesto das Fenster liegt zur Straße
    gledati, splezati: skozi okn aus dem Fenster, zum Fenster hinaus
    vreči skozi okno aus dem Fenster stürzen, zgodovina fenstern
    figurativno metati skozi okno denar: (das Geld) zum Fenster hinauswerfen, (Geld) auf die Straße werfen
  • okrepčáti remonter, réconforter, revigorer, remettre ; familiarno retaper, requinquer, ravigoter, ragaillardir

    okrepčati se se remonter, se réconforter, se revigorer, se remettre, se restaurer, se retaper, se requinquer, se fortifier, familiarno se retaper; manger un morceau, casser une (ali la) croûte; boire un coup, se rafraîchir, prendre un rafraîchissement
    na hitro se okrepčati manger sur le pouce
    juha ga je okrepčala in pogrela le bouillon l'a réconforté (ali remis, revigoré, ravigoté) et réchauffé
    okrepčati se z dobrim kosilom se réconforter (ali se restaurer, se retaper) en prenant un bon repas
    popijte malo vina, to vas bo okrepčalo buvez un peu de vin, cela va vous revigorer (ali remonter, ravigoter, regaillardir, requinquer)
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa