Franja

Verbandsflug, der, Luftfahrt Heerwesen, Militär let v formaciji

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

vetustus 3, adv. -ē (vetus)

1. star (ne mlad), mnogo let imajoč, prileten, ostarel, postaren, postaran, mator: vetustissimus ex eis … censoriis L., qui vetustissimum liberorum eius accirent T., cornicum saecla vetusta Lucr.; o neživih subj.: seminis optimum crocinum nec anniculo vetustius Plin.

2. star (ne nov), že dolgo obstajajoč, dolgoleten: Col., Suet. idr., vinum Pl. starano, uležano, hospitium Ci. ep. (prim. vetus hospitium pod vetus), opinio Ci., vetustissima disciplina L., vetusta gens V., lucus O., oppidum H., ligna H. suha, nomen, possessio, asyli ius T.

3. star = starodaven, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji: vetusto nobilis ab Lamo H. plemeniti potomec starodavnega Lama, vetustiores scriptores L., vetustissimi auctores Q. ali subst. samo vetustissimi Prisc., vetustissima tempora Q., instrumentum imperii … vetustissimum Suet. najstarejše dogodke obsegajoče (vsebujoče) listine; subst. n. pl. vetusta Ci. davno preteklo, davno minulo (naspr. recentia pravkar preteklo, pravkar minulo).

4. starinski, starovinski, starodaven, zaradi starosti častitljiv: more vetusto O., vetusta occultaque sacrificia Ci., templum vetustum Cereris V., vetustior et horridior ille (sc. orator Laelius) Ci. bolj starinski, bolj arhaičen, probe (vzorno) ac vetuste loqui Gell. (staro)klasično.

Opomba: Komp. vetustior -ius in superl. vetustissimus 3 nadomeščata obenem tudi komp. stopnji adj. vetus (gl. opombo pod vetus).

vicennal, e, aux [visenal, no] adjectif dvajsetleten; ki se vrši vsakih 20 let

vicennial [vaiséniəl] pridevnik
20-leten; ki traja ali se ponavlja vsakih 20 let

vicennial celebration proslava 20-letnice (kakega spominskega dne)

vīcennium -iī, n (vīciēs in annus) (doba, obdobje) dvajset let, dvajsetletje: Dig.

Vogelflug, der, let ptic, ptičji let

vol² [vɔl] masculin let(enje), polet; jata

vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko

volada ženski spol let, polet

volata¹ f

1. let:
una paurosa volata giù dal tetto grozen padec s strehe
fare una volata dall'uscio zleteti skoz vrata

2. ekst. jata (v letu)

3. ekst. (hiter) tek, skok; šport sprint:
di volata (di corsa) hitro; ekst. v trenutku
battere qcn. in volata šport koga premagati v sprintu
fare una volata skočiti (do); šport sprintati
prendere una volata pren. zjeziti se
tirare la volata pren. vleči, spodbujati

4. pren. pesniški polet; preblisk

5. voj. topovska odprtina

6. glasba hitra pasaža

7. minska salva

8. tehn. akcijski radij žerjava

volātiō -ōnis, f (volāre) letanje, let: Aug.

volation [vəléišən] samostalnik
zmožnost letenja (ptic); let, letenje

volātūra -ae, f (volāre)

1. letanje, let: ibi enim in prima volatura, cum veniunt, morantur dies paucos requiescendi causa Varr.

2. meton. doletavajoči ali prileteli ptiči, perjad, letéčina (letečína): volatura ita ut capitur farturae destinatur Col., in agris ab eiusmodi volucribus adpetuntur quae in aviariis quoque desidentium detergent fastidia, faciuntque avidiorem volaturam Col.

volātus -ūs, m (volāre)

1. letanje, let: aquilae admonitus volatu Ci., non si Pegaseo ferar volatu Cat.; v pl.: volatūs avium Ci., idemque (sc. aër) volatūs alitum sustinet Ci.

2. metaf. vsako urno gibanje, tek, tekanje: volatu rapiunt celeri Amm., equi, celeris Famae Cl., praeceps (sc. fatorum) volatus Mart.

3. zmožnost (sposobnost) letenja (letanja): dedit volatūs avibus Ap.

volée [vɔle] féminin let, polet; jata, figuré množica; topniška salva; batine

à la volée v zraku, zelo hitro, v polnem zaletu ali razmahu, figuré brez premisleka
une volée d'hirondelles jata lastovk
d'une seule volée v enem (samem) poletu
de haute volée (figuré) visokega stanu
prendre la volée vzleteti
prendre sa volée (figuré) postati goden, prost, neodvisen
rattraper une balle à la volée ujeti žogo v letu (pri tenisu)
recevoir une volée de coups dobiti kopico udarcev
semer à la volée sejati tako, da vržemo seme v zrak in ga raztrosimo
sonner à toute volée zvoniti na vso moč

volitation [vɔlitéišən] samostalnik
letenje, let; zmožnost letenja

volo m

1. let, letenje:
al volo v letu; pren. takoj, v hipu
a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
in volo v letu
tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
volo planato let z razprtimi krili
volo radente nizki let
alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti

2. aero let; ekst. polet:
volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
volo spaziale vesoljski polet

3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)

4. ekst. pot (izstrelka)

5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
al volo v zraku; pren. takoj
cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi

6. ekst. skok, padec (z visokega)

7. ekst. skok:
in un volo takoj
andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro

8. pren. vzlet:
volo poetico pesniški vzlet

Vorbeiflug, der, Luftfahrt let mimo

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

wave-hopping [wéivhɔpiŋ] samostalnik
aeronavtika nizki let nad morjem