Franja

lump² [lʌmp]

1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)

2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj

mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)

I. konkr.

1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.

2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —

II. abstr.

1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.

2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).

mōns, montis, m (prim. lat. ēmineō, immineō, prōmineō, mentum, minae)

1. gora, kolekt. gorovje, pogorje: Varr., O., H., V., Col., Cu., Plin., T. idr., m. Aetna, Vesuvius L., m. Iura, Cevenna C., mons impendens Ci., altissimus C.; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. (po gr. ὤδινεν ὄρος, Ζεὺς δ' ἐφοβεῖτο, τὸ δ' ἔτεκεν μῦν) = veliko obljubljati, ničesar storiti.

2. meton.
a) gorsko kamenje, skalovje, skal(in)a, pečina, kamen: fertur in abruptum magno mons improbus actu V., montes Grai Stat. grški marmor.
b) montes = gorske živali, zveri: Cl.

3. metaf. gora = velikanska, orjaška grmada: Sil., Aur., Lamp., montes argenti, frumenti Pl., praeruptus aquae mons V. ali montes aquarum O. gora valovja, valovne gore; abstr. gora, grmada = množina, sila, velik kup = zelo veliko česa: montes mali (sc. ardentes), mali maeroris mons maximus Pl., montes tempestatis Luc. fr., montes belli Corn.; preg.: montīs auri polliceri Ter. obljubljati zlate gore, maria montīsque polliceri S. ali magnos montes promittere Pers. obljubljati hribe in doline.

montagna f

1. gora:
essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
tappa di montagna šport gorska etapa
la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

2. hribi, planine, hriboviti svet:
villeggiare in montagna letovati v planinah
villaggio di montagna hribovska vas

3. pren. gora, velik kup:
ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode

montjoie [mɔ̃žwa] masculin, vieilli kup kamenja; (označba poti); spominska gomila

nàviljak -īljka m kup sena, navelj: spavali su u naviljcima livade

orrore m

1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
gli orrori della guerra vojne grozote
film dell'orrore grozljivka

2. knjižno groza, strah:
l'orrore della morte strah pred smrtjo

3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
costare un orrore grozno veliko stati

4. pesn. tema, mrak

osamenta ženski spol okostje, skelet, kosti, kup kosti

packet¹ [pǽkit] samostalnik
zavitek, zavojček, škatlica
navtika poštna ladja
figurativno serija, skupina
britanska angleščina, sleng kup denarja
figurativno kup skrbi, udarec

sleng to catch (ali stop) a packet biti zadet od strela

pailler¹ [paje] masculin kup slame; lopa za slamo

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pilot [pilo] masculin

1. pilot (kol)

2. cunje (za izdelovanje papirja)

3. (stožčast) kup soli

platal moški spol ameriška španščina kup denarja

pòtkečak -čka m dial. kamenček orehove debeline, ki ga otroci v igri mečejo v kup orehov, denarja

quiverful [kwívəful] samostalnik
poln tok puščic
figurativno velika družina, kup otrok

ramas [rama] masculin zbiranje (suhljadi); péjoratif sodrga, tolpa, izmeček (ljudi); kup stvari brez vrednosti, krama, šara

un ramas d'erreurs kup napak

Ratenkauf, der, kup na obroke, prodaja na obroke

redemption [ridémpšən] samostalnik
ekonomija odkup; ponoven, povraten kup; rešitev, odrešitev, osvoboditev (from od)
odplačilo (dolga, posojila, zastavljenega predmeta), razdolžitev, amortizacija; izpolnitev (obljube)

redemption fund amortizacijski sklad
redemption of a bank-note in gold odkup (zamenjava) bankovca za zlato
to become a member of a society by redemption postati član društva s plačilom
he is past redemption ni mu rešitve

repurchase [ri:pə́:čəs]

1. samostalnik
ponoven (zopeten) (na)kup

2. prehodni glagol
zopet kupiti ali nabaviti; nazaj kupiti

right of repurchase pravica, prodano stvar zopet kupiti

ricciaia f kup kostanjevih ježic