Franja

puntata¹ f

1. vbod, sunek

2. šport hiter prodor

3. voj. vpad, vdor

4. ekst. skok, kratek izlet

pusillus 3 (demin. k pūsus, pūsiō)

1. prav (zelo) majhen, majčken, mic(k)en, drob(c)en, pritlikav: Pl., Plin., Sen. ph. idr., puer Ca., Varr. fr., epistula, testis Ci., homines Iuv., maritus puero pusil(l)ior Ap.; subst. pusillum -ī, n malce, kanček, drobec, drobček, trohica: in quo pusillum inest insaniae Sen. rh., pusillo altior Plin., pusillum ab eā discedo Q.

2. metaf. prav (zelo) majhen, prav (zelo) neznaten
a) (o času) subst. pusillum -ī, n kratkotrajnost, malenkost časa, zelo kratek čas, trenutek, hip(ec): pusillum requiscere Vulg., post pusillum Vulg.
b) (o glasu) zelo slab, slaboten, zelo rahel, zelo tih: vox Q.
c) (o duhu, glavi, nadarjenosti) neznaten, slab, nič kaj plodovit, neplodovit, prav nič ustvarjalen, prav neustvarjalen, neumen, omejen, top, topoumen: ingenium Mart., causidicus Iuv. precej omejen, dii … me … pusilli finxerunt animi H. topega duha, topoumnega.
d) (o mišljenju in značaju) nizek, nizkomisleč, malenkosten, malosten (naspr. magnus): Mart. idr., illud vero pusilli animi Ci. ep., tam pusilli oris quam animi Sen. ph., homo Vatinius ap. Ci. ep. nizka duša.
e) (po stanu, veljavnosti) nizek, neimeniten, neugleden: homo Sen. ph. (naspr. vir magnus); subst. pl.: pusilliores Lucianus ap. Cypr. ep.
f) (o razmerah, položaju, okoliščinah) majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malenkosten (naspr. magnus, grandis): res Q., causa O., sententia Sen. ph., hoc leve et pusillum (malenkost) est Mart.; subst. pl. n.: animum non minus esse pusillis (z malenkostnimi rečmi, z malenkostmi) occupatum Sen. ph.

rakúrz m (fr. raccourcir)
1. rakurs, izvod, kratek sadržaj, naročito slika u filmu koja osvjetljava (-sve-) kratak trenutak
2. rakurs, ugao filmskog snimanja: normalni rakurz; spodnji rakurz

rase-pet [razpɛ] masculin, vieilli zelo kratek moški plašč

renumerātiō -ōnis, f (renumerāre) = gr. ἀνακεφαλαίωσις strnjeno ponovno naštevanje, zgoščeno povzemanje, zgoščen povzetek, kratka ponovitev, kratek povzetek: Cass.

repolludo glavnat; kratek in debel, čokat

respite¹ [réspit, réspait] samostalnik
odlog, odgoditev, odložitev, podaljšanje roka; kratek odmor, premor, prestanek; olajšanje, oddih (from od)
pomilostitev, odgoditev izvršitve (smrtne kazni), odlog kazni

to grant a respite dati odlog
to put in respite odgoditi, odložiti
to toil without respite garati, težko delati brez oddiha, brez prestanka

resume [rizjú:m] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet dobiti (moč itd.), zopet zavzeti (mesto, položaj), zopet prevzeti; zopet začeti, se oprijeti, se lotiti (posla itd.); povzeti, nadaljevati; na kratko ponoviti (prikazati, razložiti), dati kratek, zgoščen pregled; rezimirati

to resume conversation povzeti razgovor
to resume a journey nadaljevati potovanje
to resume one's maiden name privzeti zopet svoje dekliško ime
to resume one's pipe zopet (začeti) kaditi pipo
he resumed painting začel je zopet slikati
let us resume where we left off nadaljujmo, kjer smo nehali
to be resumed se bo nadaljevalo, nadaljevanje sledi

résumer [rezüme] verbe transitif na kratko povzeti ali ponoviti, resumirati; skrajšati, dati kratek pregled

se résumer na kratko ponoviti

roundabout [ráundəbaut]

1. samostalnik
(dolg) ovinek; krožni promet; vrtiljak
ameriško kratek jopič
množina, figurativno ovinkarjenje, dolgovezno govorjenje, hoja okrog (česa); oklevanje, cincanje

to make up on the swings what you lose on the roundabouts figurativno izravnati izgubo
to lose on the swings what you make on the roundabouts figurativno po mnogem sem in tja biti natančno tam kot na začetku, ničesar ne doseči

2. pridevnik
ovinkast, po ovinkih; indirekten, posreden; obširen
ameriško tesno se prilegajoč; (redko) okroglast, čokat, tršat, zastaven

roundabout explanations obširne razlage
to tell in a roundabout way povedati (reči) z namigovanjem

run in neprehodni glagol & prehodni glagol
priteči v
pogovorno oglasiti se, priti na kratek obisk (to s.o. h komu)
pogovorno prijeti, aretirati, zapreti koga; iti v brzino; uteči (nov stroj, avto); zagotoviti izvolitev (kandidata); biti podedovan (talent itd.)

to run in to (on) napasti, naskočiti, skočiti na
to run in with trčiti v, z

run-up [rʌ́nʌp] samostalnik
vojska start (k cilju napada); kratek poskusen tek (motorjev pred startom)

sack coat [sǽkkout] samostalnik
ameriško sakó, kratek ohlapen moški suknjič

sagulum -ī, n (demin. sagum) plašček, kratek vojaški ali popotni plašč: AUCT. B. AFR., SIL., SUET., sagula reiecerunt CI., sagulum gregale L. plašček prostakov, sagulum purpureum L. vojskovodjev plašček; kot galska noša: manibus sagulisque terram exhaurire nitebantur C., virgatis lucent sagulis V., sagulum versicolor T. ogrinjača, ogrinjalce, plet, pled (Galcev in Germanov).

sagum [sagɔm] masculin kratek plašč, ki so ga nosili Rimljani in Galci v vojni

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.

sàlta ž (t. salta) kratek suknjič z rokavi do komolcev

salto¹ m

1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

5. (višinska) razlika

6. kulin.
al salto pražen (jed)

scappata f

1. skok, kratek izlet:
fare una scappata (a, in) skočiti do

2. nepremišljene besede

3. lahkomiselnost, greh, prestopek:
scappata giovanile mladostni greh

4. hiter start (konj)

scenario [sinɛ́əriou; siná:-] samostalnik
literarna podlaga dramskega dela; kratek pregled dramskega besedila z navodili
film knjiga snemanja, scenarij