Franja

полотно n platno; vratno krilo; (pren.) platno, umetniška slika;
шоссейное п. cestišče;
п. железной дорoги železniški nasip;
п. мости mostna površina;
п. пилы platnica (pri žagi);
п. конвeйра trak pri tekočem traku

фижмы f pl. (hist.) košato krilo, krinolina

accorciare

A) v. tr. (pres. accorcio)

1. krajšati, okrajšati:
accorciare una gonna skrajšati krilo
accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave

2. pren. zmanjšati, odpravljati:
accorciare le distanze odpravljati razlike

B) ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
le giornate si accorciano dnevi so krajši
la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša

annēttere^* v. tr. (pres. annētto)

1. povezati, povezovati; priložiti, prilagati:
annettere un'ala a un edificio stavbi prizidati krilo
annettere una ricevuta a una lettera pismu priložiti prejemnico

2. ekst. pripisati, pripisovati:
annettere importanza a una cosa pripisovati čemu pomembnost

3. nasilno pripojiti, priključiti, anektirati

attribuō (adtribuō) -ere -tribuī -tribūtum

1. podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: servos, pastores armat atque iis equos attribuit C., ex quibus (navibus) duas familiaribus suis attribuerat C., non modo regiam supellectilem attribui ei iussit, sed pleraque etiam ex Persica praeda Cu., cum... loca eorum (centurionum et tribunorum) clientibus suis... attribueret T.

2. occ.
a) odkaz(ov)ati komu prostor, bivališče: dextra pars (krilo) Massiliensibus attribuitur C., suus cuique erat locus attributus C., alteram (partem eius vici) cohortibus ad hibernandum attribuit C., sibi agros attribuant C., quibus urbes agrosque attribui iussit Cu., ut aliquam ipsis attribueret sedem Cu.
b) kraje, narode, kneze komu podeliti (podeljevati), pripojiti (pripajati), podrediti (podrejati), evfem. = podvreči: insulae, quae erant a Sulla Rhodiis attributae Ci., Suessiones Remis attribuit C., ipsi (Commio) Morinos attribuerat C., Ariarathen Ariobarzani attribuit, qui sub eius imperio et dicione esset Auct. b. Alx.
c) komu koga za služabnika, pomočnika, podpoveljnika ipd. podeliti (podeljevati), prida(ja)ti, pridružiti (pridruževati), določiti (določevati): pueros attribue ei, quot et quos videbitur Ci. ep., huic (Labieno) M. Sempronium Rutilum attribuit C., iuventus, quae praesidio eius loci attributa erat L.; z dvojnim acc.: fortissimos viros antesignanos, centuriones (za prvoborce, stotnike) Caesar ei classi attribuerat C.
č) komu oskrbo, vladavino, vodstvo česa odkaz(ov)ati, izročiti (izročati): cuius negotii curatio non esset attributa? Ci., attribuit nos trucidandos Cethego Ci., urbem inflammandam Cassio Ci., pecus... equitibus auxiliariis agendum attribuit S., ei (pontifici) sacra omnia exscripta exsignataque attribuit L. je izročil vse bogoslužje z napisanim pregledom in dokazilom, ceterorum (captivorum) curam benigne tuendorum... quaestori attribuit L., Amynandro Aetolos concitandos ad bellum attribuit L.; poseb. pokrajine, kraljestva, mesta, poveljstva idr. komu odkaz(ov)ati, izročiti (izročati), podrediti (podrejati), pod koga poveljstvo (po)staviti: video, cui sit Apulia adtributa Ci., att. oppidum civibus Romanis, naves singulas equitibus Romanis, alicui IV legiones C., Sogdianam regionem mihi attribuis Cu., att. alicui satrapeam Mediae, regnum filio eius Cu.
d) poslovno kot zasebnik ali v imenu države denar nakaz(ov)ati, reči denarne vrednosti prenakaz(ov)ati: pecunia attributa, numerata est Ci., opera ex pecuniā attributā... haec confecerunt L.; z dat. personae: (Antonius) mihi pecuniam attribuit? Cupio videre, qui id audeat dicere Ci., pecuniam redemptori attribuendam solvendamque curare Ci., censoribus postulantibus, ut pecuniae summa sibi... attribueretur, vectigal annuum decretum L.; čemu? iz česa? his talenta D ad belli usum attributa Cu., pecunia ex vectigalibus ad emendum frumentum attributa Ci., bona oppressorum... restitutioni afflictarum civitatium attribuit Suet.; aliquem (alicui) attribuere koga za plačnika (komu) odkazati, določiti: attributos quod appellas, valde probo Ci. ep. odkazane (določene) plačnike, quibus equos alerent, viduae attributae, quae bina milia aeris in annos singulos penderent L.; alicui rei aliquid attribuere čemu kaj kot davščino naložiti (nalagati), kaj davščini (v določenem znesku) podvreči: his rebus omnibus terni (asses) in milia aeris attribuerentur L.

3. pren. o abstr.
a) podeliti (podeljevati), da(ja)ti, doda(ja)ti: ne... cupīdo auctoritas attributa esse videatur Ci., huc accedit... timor, quem mihi natura pudorque meus ac dignitas vestra attribuit Ci. ki mi ga daje..., si legi, loco, urbi... attribueretur oratio Ci. ko bi se kraju... tako rekoč na jezik položil, satis est non attribuere ad amissionem amicorum miseriam nostram Ci. dodati, senae horae in orbem operi attributae sunt L. se je odkazalo, odmerilo, suus cuique attributus est error Cat.; occ. komu ali čemu kaj kot lastnost pripis(ov)ati; od tod attributum esse alicui ali alicui rei (h) komu ali čemu pristati (kot pridevek), spadati h komu, k čemu, zaobsežen biti v čem: Ci. (De inventione I, 24, 34), etiam quod iumentorum causā apparatum esset,... penori attributum dicit Gell.
b) pripis(ov)ati: eos (bonos exitus) quidem adripimus attribuimusque... dis immortalibus Ci., qui (Cato) si eruditius videbitur disputare,... attribuito litteris Graecis Ci., tanta fuit Verris impudentia, ut aliis causam calamitatis attribueret, quae... Ci., si uni attribuenda culpa sit Ci. krivdo zvaliti na enega, quod (da) Sicyonii te laedunt, Catoni et eius aemulatori attribuis Servilio Ci.; subst. pt. pf. attribūtum, -ī, n iz državne zakladnice nakazani denar: Varr.

avanzare¹

A) v. intr. (pres. avanzo)

1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke

2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča

B) v. tr.

1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju

2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj

3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom

4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se

C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža

bajero

falda bajera spodnje krilo

balét ballet

balétni mojster ballet master
balétno krilo, krilce tutu
balétni čevelj ballet shoe

baléten de ballet, chorégraphique

baletni čeveljčki chaussons moški spol množine de danse
baletno krilo tutu moški spol
baletni mojster maître moški spol de ballet, chorégraphe moški spol
baletni plesalec danseur moški spol de ballet
baletna skupina corps moški spol de ballet
baletna solistka danseuse-soliste ženski spol, première danseuse, danseuse étoile

ballonné, e [balɔne] adjectif balonast; kot balon; napihnjen, raztegnjen

jupe féminin ballonnée napihnjeno krilo
avoir le ventre ballonné imeti napihnjen trebuh

batiente

a mandíbula batiente na vse grlo (se smejati)
a tambor batiente z godbo (na čelu)
batiente m krilo vrat, vratnica

bord [bɔr] masculin rob, kraj; krajevec (klobuka); breg, obala; obšiv; ladijski bok; ladja

à bord na ladji
au bord de na robu, poleg
au bord de la mer ob morju
bord à bord tesno eden poleg drugega
à pleins bords v obilici
journal masculin de bord ladijski dnevnik
aller, rester à bord iti na ladjo, ostati na ladji
avoir un mot sur le bord des lèvres imeti besedo na koncu jezika
être au, sur le bord de nameravati
être au bord des larmes biti blizu solz
être au bord de la tombe biti z eno nogo v grobu
être du bord (de quelqu'un) pripadati isti stranki, biti istega naziranja (kot nekdo drugi)
jeter par-dessus bord pometati v morje
mettre un bord à une jupe obrobiti krilo
quitter le bord zapustiti ladjo
virer de bord smer, mnenje spremeniti

campana f

1. zvon:
il suono, il rintocco delle campane zvonjenje
campane a festa veselo pritrkavanje
campane a morto mrliško zvonjenje
suonare le campane a martello biti plat zvona
a campana zvonast:
gonna a campana zvonasto krilo
sordo come una campana gluh kakor kamen

2.
campana di vetro stekleni zvon
tenere qcs. sotto una campana di vetro pren. kaj skrbno čuvati
campana da palombaro potapljaški zvon

cogido okrašen, obrobljen

cogidos de las manos z roko v roki, za podpazduho
cogido a la falda de su madre držeč se za materino krilo
cogido m guba (zavese)

corōlla f bot. cvetni venec:
gonna a corolla zvončasto krilo

cousu, e [kuzü] adjectif sešit; pokrit (de z); brezast; familier zelo mršav, tanek

cousu main ročno šivan
cousu à la selle kot pribit na sedlu
cousu de petite vérole kozav
joues féminin pluriel cousues upadla lica
être cousu d'or plavati v zlatu, biti zelo bogat
être cousu aux jupes de sa mère vedno se držati matere za krilo

damin (-a, -o)

1. von der Dame

2. šah: Damen- (gambit das Damengambit, krilo der Damenflügel)

dēlta¹

A) m, f invar. (črka) delta:
ala a delta aero krilo delta

B) agg. invar.
raggi delta fiz. delta žarki

délta¹ (-e) f delta, δ:
aer. krilo delta ala a delta
metal. delta zlitina metallo delta

deltast [é] (-a, -o) deltaartig, deltaförmig; Delta- (krilo letalstvo der Deltaflügel)