Franja

kúnac kúnca m
1. zool. kunec
2. ekspr. človek majhne rasti in nasršenih brkov
3. dial. kos kruha prepečenca

kùšāk -áka m (t. kušak)
1. daljši kos svilene ali bombažne tkanine v obliki traku, ki si ga v ljudski noši ženske ovijajo okrog pasu
2. prečna letva kot opora: vrata su od tri do četiri daske kušacima utvrdene; kušak je srednje poprečno drvo na vratima, duže je i probušeno, da ulazi gvozdeni šip u njega, da se mogu vrata zatvoriti

lacinia -ae, f (prim. lacer)

I. capa, cunja, kos blaga, sukna ali tkanine, konec, konček = „kikelj“, ogel, rogelj, ušesce (pri obleki): sume laciniam atque absterge sudorem tibi Pl. brisačo, otiračo, aliquem tenere laciniā Pl., in lacinia servantem ex mensa secunda semina (pečke) Ciceronis filius in Ci. ep., allium ferunt (po drugih serunt) in laciniis colligatum Plin., l. togae Suet.; pren. preg.: obtinent id ipsum laciniā Ci. le pri roglju (na robu) držijo = komajda, toliko da. —

II. meton.

1. oblačilo, obleka (tudi lepa obleka): sacerdos praecepit tegendo mihi linteam dare laciniam Ap., lacinias omnes exuere, omnibus laciniis se devestire, laciniae auro litteratae Ap.

2. (zaradi podobnosti)
a) grlina, podgrlina, nader = viseča koža pod vratom goveda: laciniae corporibus a cervice binae dependentes Plin.
b) (listni) rogelj: excrescente in medio folio velut lacinia folii Plin.
c) rogljat kos ali del večje celote α) zemeljski rogelj, košček zemlje, zaplata, kratka zemeljska proga: brevis l. Plin., oppidum velut in lacinia erat Plin.; poseb. kot zemljemerski (geodetski) t.t. v obl. lacinia in lacinea: zemljemerski pisci. β) majhen del črede, krdelce: grex in lacinias distribuatur Col.

làpat làpta m dial.
1. krpa, kos zemlje, njiva: prodati zadnji lapat
2. kup, plast: bilo je već za pedalj snijega i na nj su se slijegali sve novi i novi lapti

legno m

1. les:
legno duro, dolce trdi, mehki les
legno di quercia hrastov les, hrastovina
legno da lavoro obdelovalni les
legno da ardere drva za kurjavo
mobili di, in legno leseno pohištvo
legno compensato furnir
pasta di legno lesna celuloza
testa di legno pren. trdoglavec, butec

2. kos lesa, palica

3.
legni pl. glasba pihala

4. knjižno drevo

5. pren. gosposka kočija; ladja:
legno corsaro gusarska ladja
PREGOVORI: ogni legno ha il suo tarlo preg. vsaka metla svoj ročaj najde

length [leŋɵ] samostalnik
dolžina; oddaljenost (časovna), trajanje; odmerjen kos (blaga, žice, vrvi itd.)

at length nadrobno; končno
at arm's length na doseg roke; čim delj od sebe
to keep s.o. at arm's length ne dati komu blizu, ne biti preveč prijateljski
to know the length of s.o.'s foot koga dobro poznati
at full length v naravni velikosti
at great (ali some, full) length na drobno, na dolgo in široko
to go to great length daleč iti; zelo se potruditi
to go all lengths; ali to go to any length iti do skrajnosti
to go to the length of mnogo si dovoliti; iti tako daleč, da
to win by a length zmagati za eno dolžino (konj, čoln)
when will you come our length? kdaj vas bo pot zanesla k nam?

Liebhaberstück, das, ljubiteljski komad/kos

limande [limɑ̃d] féminin iverak (morska riba); zagozda; ploščat kos lesa

linge [lɛ̃ž] masculin perilo, kos perila; kos platna, krpa

le gros linge rjuhe
linge de lit posteljno perilo
linge de table namizno perilo
linge de toilette prtički, serviete
blanc comme un linge bel ko kreda
changer de linge preobleči perilo
laver, faire sécher du linge (o)prati, sušiti perilo

lȍkma ž (t. lokma, ar.) dial.
1. grižljaj: da mi je sad jedne dobre -e
2. kos kuhanega ali pečenega mesa

madera ženski spol les, kos lesa

madera blanca, madera blanda mehak les
madera de combustión drva
madera de construcción stavbni les
madera cortada, madera serradiza rezani les
madera dura trd les
madera tratada al vapor parjen les
madera en rollo, madera redonda okrogel les
madera verde svež les
grabado en madera lesorez
descubrir la madera odkriti slabosti kake osebe
tener madera de imeti nadarjenost za

manquant, e [mɑ̃kɑ̃, t] adjectif manjkajoč; masculin manjkajoč kos; manko

les manquants odsotne osebe; predmeti, ki manjkajo
pièces féminin pluriel manquantes d'un service manjkajoči kosi (deli) servisa

mantecada ženski spol kos kruha z maslom; masleni kolač

marquette [markɛt] féminin kos belega voska

match³ [mæč]

1. prehodni glagol
(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z)
pariti (živali); primerjati (with s, z)
izigrati koga (against proti)
prilagoditi (to, with s, z)
ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega
ameriško kockati, metati kovance vzrak

2. neprehodni glagol
arhaično poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se (with)
biti primeren (to čemu)

to be well (ill) matched dobro (slabo) se ujemati
can you match this silk for me? mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?
to be matched biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se
not to be matched biti nedosegljiv, ne moči se primerjati
ekonomija matched order naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)

measure up to neprehodni glagol
ameriško ustreči (zahtevam), biti kos, dosegati

Mehrzweckmöbel, das, večnamenski kos pohištva; Mehrzweckmöbel, pl , večnamensko pohištvo

meistern mojstriti; (beherrschen) obvladovati, obvladati (sich se); figurativ biti kos

melandryum -ī, n (gr. μελάνδρυον) kos nasoljenega tuna: Varr., Plin., Mart.

membrātim, adv. (membrum)

1. „udoma“, „členoma“, člen za členom, kosoma, kos za kosom, v kosih, po kosih: discerpere, lacerare, dissipare Amm., cutem separare, obiectam laniare Hyg., lacerare Ap., deperdere sensum Lucr., caedere, dividere Plin., perire Sen. ph., Sen. tr. (tudi metaf.), distribuere Front.

2. metaf. kosoma, po kosih, posamič, posebej, korak za korakom, postopoma, postopno, polagoma, zlagoma, pomalem, počasi: tractare, decurrere Plin., enumerare Varr., quasi m. gestum negotium Ci.; poseb. (o govorjenju) v kratkih odstavkih, členih (= per κῶλα): dicere Ci., Q., narrare Q.