Franja

obésiti colgar; suspender (na de, en) ; (na vislice) ahorcar ; (na kavelj) enganchar

na klin obesiti (fig) renunciar a a/c
obesiti na drevo ahorcar de un árbol
obesiti se ahorcarse

obroč|ek¹ [ó] moški spol (-ka …) kleiner Ring, der Ring (tudi rastlinstvo, botanika pri gobah); der Reif; -ring (batni Kolbenring, čebulni Zwiebelring, gumijast Gummiring, nožni Beinring, Fußring, za ključe Schlüsselring, za prtiček Serviettenring, vzmetni Federring)
maternični obroček medicina das Intrauterinpessar, der Mutterring
klin z obročkom der Ringhaken

pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv

pikíranje (rastlinice) repiquage moški spol ; (letalo) piqué moški spol , plongée ženski spol , descente ženski spol en piqué

klin za pikiranje plantoir moški spol
stroj za pikiranje machine ženski spol à piquer
bombardiranje s pikiranjem bombardement moški spol en piqué

plezalen pridevnik
(o plezanju) ▸ mászó, hegymászóPovezane iztočnice: plezalna pot, plezalna smer, plezalna stena, plezalna vrv, plezalni copati, plezalni klin, plezalni pas, plezalni triatlon

razpóren (-rna -o) adj.

1. di scostamento, di apertura, di spaziatura:
razporni klin cuneo distanziatore

2. fot.
razporni zaklop otturatore a tendina

rēmo m veslo:
barca a remi čoln na vesla
sport del remo veslanje, veslaški šport
andare a remo e vela pren. dirjati na vso moč
ritirare i remi in barca pren. obesiti na klin, odnehati, prenehati (dejavnost)

rȉza ž
1. obleka
2. kuta, talar: baciti -u obesiti kuto na klin

rudeness [rú:dnis] samostalnik
grobost, neuglajenost, osornost, nevljudnost, neotesanost, nevzgojenost, surovost, brezobzirnost, brutalnost, silovitost; neizobraženost, neciviliziranost, primitivnost

rudeness must be met with rudeness figurativno klin se s klinom izbija

ruin hudoben, slab, zaničevanja vreden, sprijen, potuhnjen; podel; majhen, neznaten; skop

un tiempo ruin grdo vreme
a ruin, ruin y medio (pregovor) manjši klin se z večjim klinom izbija
rogar a ruines brez koristi ali zaman prositi

sadílen (-lna -o) adj. per piantare, da impianto;
sadilna lopata trapiantatoio
sadilni klin cavicchio, foraterra
sadilni stroj piantatrice

sadiln|i (-a, -o) Pflanz-, Setz- (klin das Setzholz, Pflanzholz, jama das Pflanzloch, die Pflanzgrube)
sadilna lopatka der Handspaten, die Pflanzkelle

sadilnik moški spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo die Pflanzmaschine (za krompir Kartoffelpflanzmaschine); (sadilni klin) das Pflanzholz

split² [split] pridevnik
razcepljen, razklan, razbit; razpokan

split infinitive nedoločnik, ki je s prislovom ločen od predloga to
split peas posušen in razklan grah
split pin klin, ki se odpre, ko se porine skozi luknjo
split ring preklan obroč, na katerega se nanizajo ključi
split second hipec, trenutek
split ticket politika, ameriško volilni listek s kandidati več strank
split cloth medicina povoj z več konci

spuščálen (-lna -o) adj. di calata:
gozd. spuščalna žičnica teleferica per esbosco
vet. spuščalna postaja stazione di monta
alp. spuščalni klin chiodo da discesa

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

stopenjsk|i [ô] (-a, -o) stufenartig, stufig; Stufen- (klin der Stufenkeil, načrt der Stufenplan, karakteristika die Stufenkennlinie, zgradba der Stufenbau, stikalo der Stufenschalter)

streln|i [é] (-a, -o)

1. vojska, šport, medicina [Schuß] Schuss-, (kanal der [Schußkanal] Schusskanal, klin der [Schußbolzen] Schussbolzen, kot der [Schußwinkel] Schusswinkel, rana die [Schußwunde] Schusswunde, [Schußverletzung] Schussverletzung, razdalja die [Schußweite] Schussweite)

2. rudarstvo Schieß- (mojster der Schießmeister)

3. minerski: Spreng- (opora der Sprengpfahl, roka die Sprengrute, sani der Sprengschlitten, vislice der Sprengausleger, Gratausleger, der Sprenggalgen, žičnica die Sprengbahn, Sprengseilbahn)

swallow² [swɔ́lou]

1. samostalnik
žrelo, grlo; požiranje, požirek
geologija (kraški) požiralnik
figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje

a swallow of water požirek vode
to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)

to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
to swallow an insult pogoltniti žalitev
to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
he swallowed the wrong way zaletelo se mu je

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza