Franja

Zadetki iskanja

  • kot3

    1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
    kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
    kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

    2.
    tako … kot so … wie
    prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
    tako kot (in tudi) wie, sowie
    prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
    toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
    prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
    toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

    3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
    vse prej kot alles andere als
    drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

    4.
    kot kdaj prej denn je zuvor
    kot sploh kdaj denn je

    5.
    kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

    6.
    tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

    7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

    8.
    kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
    kot le kdo wie kaum jemand
    kot le kje wie kaum woanders

    9.
    bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
    črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
    težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
    trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
    visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • Landsmann, der, (pl: Landsleute) rojak; was für ein Landsmann ist er? od kje je?
  • lateō -ēre -uī (—) (indoev. kor. *lā- (lāi-) skri(va)ti se, skrit biti; prim. skr. rā-trī noč, gr. λανϑάνω in λήϑω, dor. λάϑω, lat. lateō, gr. λήϑη pozaba, Λητώ, dor. Λατώ (in od tod lat. Lātōna) = noč (mati obeh glavnih nebesnih svetil, Apolona in Artemide, tj. sonca in lune), λάϑρα skrivaj)

    1. skrit biti, skrivati se, na tihem osta(ja)ti, kje tičati: l. inter labra Pl., sub arcis, sub tectis Pl., in occulto Ci., quis locus tam fuit abditus, ut lateret? Ci. da bi bil neviden, qui in silvis abditi latebant C., telum, quod latebat, protulit N., latet arbore opaca aureus et foliis et lento vimine ramus V., latet anguis in herba V. (preg. o skriti nevarnosti), latet herbā coluber O., bene qui latuit, bene vixit O. kdor živi na skrivnem (skrivaj, tiho, brez (častne) službe), cetera opera velut sub ipsā (sc. mole) latentia tuebatur Cu., l. domi Q., non latet hostis Sil., latentem miles agnovit Suet.; latere s kakim pt. = skrivaj kaj delati: ne lateret adfectans Amm., ne lateant id tentantes Amm.; pesn.: latet sub classibus aequor V. je pokrito z ladjami, ga zaradi ladij ni mogoče videti; pren.: tute pone te latebis facile Pl. boš lahko sam sebi v napoto, sam sebi škodoval, virtutem latere in tenebris Ci., sub nomine pacis bellum latebat Ci., ibi scelus quoque latere inter illa tot flagitia putatote Ci., cur paupertas aliarum sub hac legis specie latet? L., morum vitia sub umbra eloquentiae latebant Iust., in obscuro l. (o resnici) Lact.; pozneje z acc. = skri(va)ti se pred kom: conscientiam, stationarios milites Amm.

    2. occ. skri(va)ti se (da kdo ne pride pred sodišče): quis est, qui fraudationis causā latuisse dicat … Quinctium? Ci., cur enim lateas Tert.

    3. zavarovan, zaklonjen, na varnem, spravljen, shranjen biti: latebat (sc. Atticus) apud P. Volumnium N., portu latent puppes H., portus latet H. je zavarovan pred vetrovi; pren.: omnes urbanae res … latent in tutela ac praesidio bellicae virtutis Ci., quod sub umbra Romanae amicitiae latebant L., sub illius umbra Philotas latebam Cu., plebes facili praesidio latet Ph.

    4. metaf. skrit, neznan, tajen, spregledan, neopažen, prezrt biti ali osta(ja)ti; abs.: plurimarum rerum latet utilitas Ci., earum causarum aliae sunt perspicuae, aliae latent Ci., cum laterent hae partes (sc. Galliae) ut barbarae Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sed „temo“ unde et cur dicatur, latet Varr., neque, id qua ratione consecutus sit, latet H., quae tantum accenderit ignem, causa latet V., neque diu latuit aut quid non impetrando passuri fuissemus aut quid impetrando profecti essemus Vell.; z ACI: latet plerosque … superiorum trium siderum ignes esse, qui … Plin.; z acc. (pesn. in neklas. po gr. τοῦτό με λανϑάνει): semen duplex, unum, quod latet nostrum sensum, alterum, quod apertum (sc. est) Varr., nec latuere doli fratrem Iunonis V., res latuit patrem O., nil illum, toto quod fit in orbe latet O., nec latuere diu saevum spolia illa Syenen Val. Fl., sed res Annibalem non diu latuit Iust., non enim hominem doctissimum latuit Aug.; z dat.: quae (sc. vis et potestas) et oculis et auribus latere soleant Varr., ubi nobis haec auctoritas tam diu tanta latuit? Ci., at mihi semper tu … late Lucan., visu carenti magna pars veri latet Sen. tr., hostique propinquo Roma latet Sil. Od tod adj. pt. pr. latēns -entis, skrit, prikrit, tajen, pritajen, skriven, neviden: res Ci., causas penitus temptare latentīs V., saxa (kleči) latentia V., mandata latentia nati O. tajno poročilo, periculum, nodi Cu., latens et operta calliditas Sen. ph., iunctura Plin., l. conscii Suet., postica, notitia Amm., iudicium nec obscurum nec latens Amm., latentior causa, origo Aug.; subst.: in latenti Icti. na skrivnem, skrivaj, skrivoma: Gell., Amm., Serv., V., Vulg., eventus obscurā causā et latenter efficitur Ci., quem poteras vel aperte tutus amare … latenter ama O.
  • le1 [è]

    1. (samo) nur, allein
    ne le nicht nur
    ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch
    le … ne nur … nicht, bloß … nicht

    2. spodbujevalno: (kar) nur (le pogum ! nur Mut!, le naprej! nur voran, nur weitermachen)
    le daj immer zu
    grozilno: le počakaj! na warte!

    3. (neki) bloß, nur, immer (kdo/kaj/kdaj/kje le wer/was/wann/wo … bloß/ nur/immer); denn (le kdo/kaj/kdaj/kje wer/was/ wann/wo … denn)

    4. (sploh) immer, nur
    kadar le (moreš) wann immer (du kannst)
    če le mogoče womöglich
    kolikor le mogoče [soviel] so viel wie/als möglich
    kot le kdo/kateri wie nur einer

    5.
    pa le immerhin
    torej le also doch
  • (samó) only; (edino) merely, solely

    lè on only he, nobody but he
    lè da... only that...
    lè tega ne! anything but this!
    lè tokrat, to pot (for) this once
    lè nekaj minut just a few minutes
    lè zaradi solely because of
    lè malo only a little, not much
    lè počasi, dečki! easy, lads (ali boys)!
    vse, lè denarja ne everything except (ali but) money
    ne lè..., temveč tudi... not only... but also...
    ne lè on, tudi ti not only he, but you also
    pa je lè res! it is true all the same!
    kdo (kje) lè...? who (where) on earth...?
    če lè provided (that)..., only if...
    lè kdo je to naredil? whoever could have done it?
    prišel sem ti lè povedat, da... I have come solely to tell you that...
    kolikor lè moremo just as much as we can
    prosim te lè, da mi obljubiš... I merely ask you to promise me...
    če lè ne bi toliko govorila! if only she did not talk so much!
  • 1 adv.

    1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
    to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

    2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
    vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

    3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
    tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

    4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
    plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
    nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

    5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
    le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
    le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

    6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
    le nič ne jokaj! su, non frignare!
    (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
    le brez skrbi! niente paura!
    le korajžno! su, coraggio!

    7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
    da ste le zdravi purché siate sani
    če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
    da te le ni sram dovresti vergognartene!

    8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
    zvit kot le kaj furbo di tre cotte
    prijazen kot le kaj gentilissimo
  • letovati to spend the summer (na deželi, ob morju in the country, at the seaside); to summer (v Italiji in Italy); ZDA to vacationize; to spend one's holiday, ZDA to vacation; to take a holiday

    kje boš letoval letos? where will you spend your holiday this year?
  • lībāmentum -ī, n (lībāre)

    1. = lībāmen, kar se bogovom na čast izlije, natrosi ali žrtvuje, žrtveni izliv, pitni ali mokri dar, dar, žrtev: ut sacrificiorum libamenta serventur Ci., laetus bacchatus ad aras libamenta tuli Stat., Oceano libamenta dare, libamenta Veneri solvere Iust., lex sacrificii et libamentorum Vulg. suhih in mokrih darov, libamenta vini, libamenta offerre Vulg.; metaf.: accipe tui libamenta triumphi Stat. posvečeni dar, posvečenino.

    2. kar se je pokusilo, pokušena stvar: varia illa libamenta Sen. ph. kar smo kje pokusili; pren. poskus, preizkus, pokušnja, kos za prikaz, prvi poskus, primer(ek): (sc. Tarquinius Superbus) dona magnifica quasi libamenta praedarum Delphos ad Apollinem misit Ci., hoc breve ex dialectica libamen dedisse nunc satis erit Gell., primitias quasdam et quasi libamenta ingenuarum artium dedimus Gell.
  • lie*4 [lai] neprehodni glagol
    ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
    peljati (pot)
    pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
    arhaično prenočiti, prespati
    lov ne vzleteti (ptice)
    vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

    to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
    to lie asleep spati
    to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
    to lie close skrivati se
    to lie hid pritajiti se, skriti se
    to lie dead ležati mrtev
    to lie dying umirati
    sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
    to lie in ruins biti v ruševinah
    to lie sick ležati bolan
    it lies at his door za to je on odgovoren
    the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
    the mistake lies here napaka je tukaj
    to find out how the land lies videti od kod veter piha
    as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
    to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
    to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
    to lie in prison biti zaprt
    to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
    it lies in a nutshell to je na dlani
    to lie open to biti čemu izpostavljen
    to lie heavy (up)on težiti (krivda)
    to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
    vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
    to lie at the root of imeti korenine v
    to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
    to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
    to lie through peljati skozi (pot)
    to lie under a charge biti obdolžen
    to lie under a mistake motiti se
    to lie under the necessity biti prisiljen
    to lie under an obligation imeti dolžnost
    to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
    to lie under suspicion biti osumljen
    it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
    his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
    to lie waste biti neobdelan (zemlja)
    here lies tukaj počiva
    pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
    pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
    his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
    he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
    to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
    to lie to the oars pošteno veslati
    you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal
  • linquō -ere, līquī (—) (*li-n-qu̯-ō, indoev. kor. leiqu̯ō (pre)puščati; prim. skr. riñcánti puščajo, riṇákti (iz)pušča, gr. λείπω (za)puščam, λιμπάνω puščam, λοιπός zapuščen, (za)ostal, lat. re-liquus, lit. lìkti puščati, lìktas = λοιπός, stvnem. līhan = nem. leihen) večinoma pesn. =

    1. kje pustiti (puščati): herum in obsidione, lupos apud oves Pl.

    2. v kakem stanju pustiti (puščati); s predik. acc.: serpentem seminecem in saxo liquit viator V., nil inausum l. V. ne izogniti se nobeni nevarnosti, quid infactum nefasti liquimus? H., nil intemptatum nostri liquere poëtae H.

    3. zapustiti (zapuščati) = za seboj pustiti (puščati): linquam vacuos cultoribus agros Lucan., l. sui monumentum insigne periculi Val. Fl.

    4. prepustiti (prepuščati); z dat.: socios ignotae terrae V., regimen magistro Sen. tr., linque me meae menti Sil., ista curae medenda linquite meae Stat.; preg.: ventosae l. promissa procellae Cat. v burjo (veter) govoriti obljube = ne izpolniti obljub (prim.: verba ventis dare O.).

    5. brezos. linquitur preostaja, ostane (še); z ut: linquitur, ut totis animantibus adsimulentur Lucr.; z inf.: vix cernere linquitur undas Sil.

    6. zapustiti (zapuščati) = pustiti (puščati) kaj, oditi (odhajati) od kod: Troiam urbem Naev. fr., terram eam, urbem Ci., classes et litora linquens V., linquenda tellus H., l. limina Pr.; poseb. o omedlelih: act. me linquit animus Sen. tr. ali samo animus linquit Cu., linquente animo Cu., animum linquentem revocare Cu. zavesti (zavedeti) se, zbuditi se iz nezavesti; v pass. linqui animo ali samo linqui (= gr. ἀποψύχειν) onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: linqui animo solebat Suet., linquor et ancillis excipienda cado O.; o umirajočih: l. lumen Pl., V. (prim.: λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) zapustiti (zapuščati) luč sveta = umreti (umirati), lumina qui lincunt (= linquunt) moribundi particulatim Lucr., tako tudi: l. dulces animas V., linquente spiritu ac sanguine moribundus procubuit Cu.; o abstr.: nec Poenum liquere doli Sil. Star. soobl. līquō -ere: Atilius (komediograf).

    Opomba: Star. inf. pr. linquier (= obliquārī) Acc. fr., ni sor. z linquere, ampak iz nekega kor. *leīqu̯-, *līqu̯- upogibati in sor. z oblīquus, līmus1 3, līmes.
  • loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

    se loger nastaniti se
    être logé stanovati
    loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
    loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
    être logé à l'étroit stanovati na tesnem
    où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
    la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
    loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
    loger pour la nuit prenočiti
    être logé à la même enseigne biti v istem položaju
    loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
    trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
    se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
    se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • long1 [lɔŋ] pridevnik
    dolg; dolgotrajen, dolgovezen
    pravno časovno odmaknjen
    (tudi ekonomija) dolgoročen
    ekonomija čakajoč na zvišanje cen

    long arm dolga roka, oblast
    to make a long arm iztegniti roko po čem
    at long bowls borba na daljavo
    ameriško long bit kovanec za 15 centov
    as broad as it is long vseeno
    a long chair ležalnik
    by a long chalk in že kako
    not by a long chalk kje neki
    long clay dolga pipa
    ekonomija a long date dolg rok
    long dozen 13 kosov
    a long drink pijača iz visokega kozarca
    long ears neumnost
    little pitchers have long ears otroci vse slišijo
    a long family mnogoštevilna družina
    the long finger sredinec
    long in the finger tatinski, dolgoprst
    a long face kisel, žalosten obraz
    a long figure (ali price) visoka cena
    a long guess negotova domneva
    long hundred 120 kosov
    long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
    to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
    long home grob
    long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
    šport long jump skok v daljino
    it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
    long measure dolžinska mera
    two long miles dve dobri milji
    ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
    to make a long nose pokazati osle
    long odds neenaka stava
    long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
    it is long odds that stavim l proti 100
    a long purse globok žep, mnogo denarja
    navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
    gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
    in the long run končno, konec koncev
    long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
    of long standing dolgoleten, star
    to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
    Long Tom daljnosežen top
    to have a long tongue imeti dolg jezik
    long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
    long vacation letni oddih, poletne počitnice
    to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
    to take long views misliti na posledice
    a long way round velik ovinek
  • magra ženski spol rezina gnjati

    ¡magras! še v sanjah ne! kje pa!
  • medtém in the meantime; meanwhile; in the interval; ZDA betweentimes

    medtém se je zgodilo mnogo stvari many things have happened in between, much water has flown under the bridge
    kje boš ti medtém where will you be meanwhile
    medtém ko while, whilst
    medtém ko delam while I work
    njegov brat je bogat, medtém ko je on reven his brother is rich while he is poor
  • metō2 -ere, pf. opisan z messum fēcī (messuī, gl. opombo), messum (kor. *(a)mē- kositi, žeti; prim. gr. ἀμάω kosim, žanjem, ἀμάομαι zbiram, ἀμητός požeti plod, požeto polje, lat. messis)

    1. (po)kositi, (po)žeti: Ca. fr., Varr., Col., in metendo occupati O., pabula falce metis O.; subst. pt. pr. metentēs L. kosci; occ. rezati, odrez(ov)ati, odseka(va)ti, odbi(ja)ti, (od)striči: arva Pr., postremus metito (sc. uvas) V., barbam Iuv., barbam forcipe Mart., barbam Iuv., capillos Mart., rosam police Mart., virgā lilia summa O., ferra metebat aper O. je odžiral; metaf. (po)kositi, (po)sekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, poraziti, (po)tolči, podreti (podirati), (po)moriti: proxima quaeque metit gladio latumque per agmen ardens limitem agit ferro V., primos et extremos metendo stravit humum H., metit Orcus grandia cum parvis O.

    2. žeti, nažeti, požeti, (po)kositi: messem Pl., vindemiam Plin. brati, obirati, trgati, uva metitur Plin. se trga; (o drugih pridelkih) brati, nab(i)rati, ob(i)rati, zb(i)rati: tus Plin., purpureosque metunt flores et flumina libant summa leves O. nabirajo med iz škrlatnih cvetk; meton. = prebivati kje: qui Batulum metunt Sil.; pren.: ut sementem feceris, ita metes Ci., sibi quisque ruri metit Pl. vsakdo gleda na svojo korist, mihi istic nec seritur nec metitur Pl. od tega nimam nobene koristi, to me nič ne briga.

    Opomba: Prvotni pravilni pf. messuī: Ca. ap. P. F., Prisc., M.
  • minchione

    A) agg. pog. bedast, naiven

    B) m (f -na) bedak, tepec, naivnež, naivnica:
    fare il minchione delati se neumnega
    un minchione! sploh ne!, kje pa!
  • mischief [misčif] samostalnik
    škoda, nesreča, zlo, vzrok nesreče neprilika; zloba, krivica objestnost, prešernost, nagajrvost, navihanost, vragolija
    pogovorno navihanec, vražič

    to be up to (ali full of) mischief pripravljati vragolijo
    to do s.o. a mischief škoditi komu, storiti komu krivico; vulgarno raniti, ubiti
    to get into mischief zabresti v neprilike
    to keep out of mischief izogibati se zlu, biti dober
    to make mischief between sejati razdor med
    to mean mischief snovati zlo
    to play the mischief with grdo ravnati s, z
    napraviti nered, to run into mischief zaiti v nevarnost
    what (who, how, where) the mischief kaj (kdo, kako, kje) za vraga
    the mischief of it is that nerodna stvar pri tem je, da
    there is mischief brewing nekaj se kuha
    the mischief was a nail in the tyre vzrok nesreče je bil žebelj v pnevmatiki
  • mögen (mochte, gemocht)

    1. (gern haben) imeti rad, marati; nicht mögen ne marati; sich mögen imeti se rada/radi

    2. Hilfsverb: Hoffnung, Wunsch: naj (kar) (mag sie kommen naj (kar) pride; der Teufel mag ... hudič naj ...); Möglichkeit: morda, utegne (das mag so sein utegne biti tako); wer mag (das sein) kdo neki ...; wo mag ... kje neki ...; ich möchte rad bi, hotel bi; ich möchte nicht ne bi rad, ne bi hotel; möchtest du ...? bi rad/rada ...?; was (ich auch tun mag)/wer (auch kommen mag) kdorkoli, kadarkoli; möge (kommen) ... naj (pride) ...