Franja

Zadetki iskanja

  • raeda (vulg. rēda, slabše rhēda) -ae, f (kelt. beseda (plurima Gallica evaluerunt ut „raeda“ ac „petorritum“, quorum altero tamen Cicero, altero Horatius utitur Q.); iz indoev. kor. *reidh-; prim. stvnem. rītan jezditi, voziti se, reita voz) réda, rájda = štirikolesen (po)potni voz, ki so ga Rimljani uporabljali, kadar so potovali z družino in prtljago, kočija: Varr., C., H., Vitr., Sen. ph., Mart., Iuv., Aus., Asc., M. idr., aciem raedis et carris circumdederunt Ci., subsequebatur raeda cum lenonibus Ci., vehi in raedā, desilire de raedā, sedere in raedā Ci., raeda equis iuncta Ci., ad raedam pugnare Ci., tollere aliquem raedā H., raeda meritoria Suet., sedere in raeda Gell., equi et raedae Vulg., raeda argentata Lamp.
  • razen1 prislov, veznik

    1. außer, ausgenommen

    2.
    razen če außer wenn, es sei denn, ausgenommen (dežuje außer wenn es regnet/es sei denn, es regnet/ausgenommen es regnet)
    razen da außer, außer [daß] dass
    razen kadar außer wenn
    razen kolikor außer, außer wenn (imaš boljši predlog außer du hast einen besseren Vorschlag)
  • recuperātor (reciperātor) -ōris, m (recuperāre)

    1. ponovni pridobitelj, ponovni osvojitelj (osvajalec, zavojevalec): urbis T.

    2. v pl. rekuperátorji, razsodniki, lastninski razsojevalci, sodni zbor v Rimu, ki so ga sestavljali 3 ali 5 članov; odločal je o povrnitvi škode med rimskimi državljani in tujci (peregrini), zlasti v primerih, kadar so prebivalci provinc tožili rimske namestnike zaradi izsiljevanja. Od l. 77 so sodili tudi v imovinskih zadevah med rimskimi državljani: Pl., L., T., Suet., Gell., G., Ap. idr., recuperatores dare (o pretorju) Ci.
  • regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

    vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
    quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
    regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
    regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
    regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
    regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
    regarder derrière soi nazaj pogledati
    regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
    y regarder à deux fois dobro si premisliti
    regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
    regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
    regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
    il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
    regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
    regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
    ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
    regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
    il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
    se contenter de regarder le opazovati
    (familier) regardez voir! poglejte no!
    cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
    se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
    il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
    un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda
  • regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

    1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

    2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

    1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

    2. metaf.
    a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
    b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
    c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. Od tod

    I. adv. rēctē

    1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

    2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

    3. metaf.
    a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
    b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
    c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
    d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
    e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci.

    II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.
  • rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

    se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
    rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
    rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
    la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
    son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
    rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
    l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
    rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
    quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah
  • revivre* [rəvivrə] verbe intransitif zbuditi se k novemu življenju; znova živeti, figuré obnoviti se; preroditi se

    revivre sa vie v duhu preživeti še enkrat svoje življenje
    il revit dans son fils on živi znova, dalje v svojem sinu
    je me sens revivre quand fe suis à la montagne čutim se prerojenega, kadar sem v hribih
    faire revivre (zopet) oživiti, obuditi spet k življenju; dati komu znova pogum, upanje
    faire revivre une mode, un usage obnoviti neko modo, navado
  • rhīgolethron -ī, n (gr. *ῥιγόλεϑρον) „mrazova smrt“, tj. topla voda, v katero so dajali bolnike, kadar so jim skušali pregnati mrzlico: Cael. (popravek pygoliton, ki ga najdemo v rokopisih).
  • rutinsko prislov
    1. (o ustaljenem postopku) ▸ rutinszerűen
    rutinsko pregledovati ▸ rutinszerűen megvizsgál, rutinszerűen áttekint
    rutinsko zadržati ▸ rutinszerűen visszatart
    rutinsko preverjati ▸ rutinszerűen ellenőriz
    rutinsko pregledati ▸ rutinszerűen átnéz
    rutinsko opravljen ▸ rutinszerűen elvégez
    Čim se je vključil v promet, sta ga rutinsko ustavila mestna redarja. ▸ Ahogy bekapcsolódott a forgalomba, a városi rendészek rutinszerűen megállították.
    Pregled se opravlja rutinsko v sklopu ultrazvoka trebuha. ▸ A vizsgálatot a hasi ultrahangvizsgálat keretében rutinszerűen elvégzik.

    2. (o ponavljajočem se vedenju; nezavedno) ▸ rutinosan, rutinból, rutinszerűen
    delati rutinsko ▸ rutinból csinál, rutinszerűen dolgozik
    Kadar nekaj delate rutinsko, boste verjetno včasih kaj pozabili, ker ni s tem povezanega nič posebnega. ▸ Amikor valamit rutinból csinál, valószínű, hogy néha elfelejt valamit, mert nincs benne semmi különleges.
    Nekatera dejanja opravljate rutinsko, iz navade. ▸ Bizonyos dolgokat rutinszerűen, megszokásból végzünk.
  • sable2 [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

    sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
    banc masculin de sable sipina
    désert masculin de sable peščena puščava
    carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
    bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
    bâtir à chaux et à sable solidno zidati
    bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
    avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
    être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
    le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)
  • sandali-gerula -ae, f (sandalium in gerere) sandalarica, sandalarka, nosilka sandal = sužnja, ki nosi sandale svoji gospodarici, kadar gre ta z doma: ducitur familia tota, vestiplica, unctor, auri custos, flabelliferae, sandaligerulae, cantrices, cistellatrices PL.
  • sapnik samostalnik
    (del telesa) ▸ légcső
    vnetje sapnika ▸ légcsőgyulladás
    sluznica sapnika ▸ légcső nyálkahártyája
    rez v sapnik ▸ légcsőmetszés
    rak na sapniku ▸ légcsőrák
    zatakniti se v sapniku ▸ légcsőben elakad
    Pomanjkanje kisika nastopi vedno takrat, kadar mišičevje jezika in mehkega neba otrpne in tako zapre sapnik. ▸ Az oxigénhiány mindig akkor lép fel, amikor a nyelv és a lágyszájpad-izmok megmerevednek és eltorlaszolják a légcsövet.
  • scī-licet, adv. (ixpt. scīre [sinkop. scī-] in licet vedeti se sme (more); prim. ī-licet)

    I. treba je vedeti, vedeti je mogoče, vedeti se more, lahko se vidi, razume (umeje) se; zaradi pomena gl. scīre z ACI: PL., TER., scilicet non ceram illam tantam vim in sese habere S., at scilicet eos ... gratiam ab eo peperisse S. FR., scilicet esse globosa tamen, cum squalida constent LUCR.

    II. kot členica (brez vpliva na stavkov sklad)

    1. (kot vrivek, kadar hoče kdo opozoriti na kaj čudovitega, omembe in spomina vrednega) vedi!, pomni(te) dobro!, čuj(te)!, misli(te) si!, čudo!: ter sunt conati imponere Pelio Ossani – scilicet – atque Ossae frondosum involvere Olympum V., rogat et prece cogit, ut tibi se laudare et tradere coner H.

    2. (kažoč na kaj, kar je sicer samo po sebi očitno in ne potrebuje nobenega potrdila) samo po sebi je razumljivo, samo po sebi je umevno, samoumevno je, razumljivo je, očitno je, kajpada, seveda, vsekako(r), kajpak, kakopak, ànti seveda, nedvomno, brez dvoma, se razume, gotovo: TER., CA. idr., cur igitur eos (sc. servos) manu misit? metuebat scilicet, ne indicaretur CI., fortuna ..., cui scilicet placuit S.; kot odgovor: LUCR. idr., tam ego homo sum quam tu. Scilicet ita res est PL., et gratulator meae sorori. Scilicet.

    3. (z dopustnim pomenom in protivnim stavkom, nav. uvedenim s tamen, sed tamen, sed) res(da), sicer, seveda: me quidem species quaedam commovit, inanis scilicet, sed commovit tamen CI., sunt clara indicia naturae, maxima scilicet in homine, sed in omni animali CI.

    4. (iron.) seveda, kajpa(da), kajpak, kakopak, se razume: TER., S. FR., O., Q., IUST. idr., ego istius pecudis consilio scilicet ... uti volebam CI., scilicet ego is sum CI., scilicet is superis labor est V., scilicet exspectem, dum ...? V., scilicet, ut prostes H., scilicet illo igne vocem populi Romani aboleri arbitrabantur T.

    5. seveda žal (!), seveda na žalost, vendar pa žal: unda, scilicet omnibus ... enaviganda H.

    6. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, seveda: VARR. idr., alio tempore, tunc scilicet, cum ... CI., exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N., sub nomine alieno, nepotum scilicet et uxoris sororisque SUET.

    Opomba: V nezloženi obl. scire licet: CELS., scire licet hunc lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. nedvomno, gotovo, scire licet non esse in rebus res ita mixtas LUCR.
  • seč samostalnik
    (telesna tekočina) ▸ vizelet, húgy
    izločanje seča ▸ vizelet kiválasztása
    uhajanje sečakontrastivno zanimivo vizelettartási probléma
    odvajanje seča ▸ vizelet ürítése
    zadrževanje seča ▸ vizelet visszatartása
    zastajanje seča ▸ vizelet pangása, vizeletelakadás
    curek seča ▸ vizeletsugár
    moten seč ▸ zavaros vizelet
    krvav seč ▸ véres vizelet
    odvajati seč ▸ vizeletet kiürít
    izločati seč ▸ vizeletet kiválaszt
    preiskava seča ▸ vizeletvizsgálat
    beljakovine v seču ▸ fehérjék a vizeletben
    kri v seču ▸ vér a vizeletben
    Neuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
    Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.
  • sēd, sē, sĕd (adv. abl. refl. debla; iz indev. kor. *s(u̯)ē(d) = zase, posebej, brez; prim. skr. sanutár daleč proč, sánutya-ḥ daleč, v daljavi bivajoč, lat. sine brez, got. sundrō, nem. sonder, sondern ampak)

    I. adv. sēd pred soglasniki posebej, raz, stran, na stran, proč v zloženkah npr. sēd-itiō, sē-cēdō, sē-cernō, sē-iungō, sē-pōnō, sĕ-orsus idr. –

    II. praep. z abl. sēd, sē brez; star.: sed fraude na napisih, sē fraude esto TAB. XII AP. CI.; kot predpona sē, sĕ brez-, ne-, v zloženkah npr.: sē-cūrus, sēdulus, sūdus (iz sē-ūdus), so-cors (nam. sĕ-cors).

    III. conj. sĕd (okrajšano iz sēd), v stlat. (od slovničarjev grajani) obl. sĕt

    1. ampak, toda, temveč, marveč, pa, a za nikalnicami te zanika: quae contumelia non fregit eum, sed erexit N., non illi imperium pelagi ... sed mihi sorte datum V.; poseb. v zvezah non (nec, neque) solum (modo, tantum) ... sed etiam (quoque, redko et) ne le (samo) ... ampak tudi: non responsum solum benigne legatis est, sed filius quoque Philippi ... legatis datus est L., neque vero se populo solum, sed etiam senatui commisit, neque senatui modo, sed etiam publicis praesidiis et armis, neque his tantum, verum eius potestati, cui ... CI., haec non hostili modo odio, sed amoris etiam stimulis L., non usitata modo praesidia, sed quaedam etiam nova CU., non ipse modo rex obibat urbes ... sed praetores quoque ipsius ... pleraque invaserant CU., non modo favisse, sed et pecuniam dedisse CI. EP.; brez etiam (quoque) = ne le (samo) ... ampak celo: negotiis non interfuit solum, sed praefuit CI.; z zanikanim glag. v prvem členu: non modo non minuitur, sed etiam augetur CI.; brez etiam (quoque): non modo non adesse, sed esse cum Verre CI. ampak celo; popravljajoč: non modo id virtutis non est, sed potius immanitatis CI.; pomanjšujoč: non modo ... sed ne ... quidem ne le ... ampak še celo ne (ampak niti ne): CI.

    2.
    a) toda, ali, pa, pa vendar, ali vendar, pa seveda (za trdilnimi izrazi in stavki protivno omejujoč, zanikujoč ali popravljajoč): manu confligere immane est, sed cum tempus postulat, decertandum est CI., Pausanias magnus homo, sed varius in omne genere vitae fuit N., Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S.; z zanikanim glag.: ademit Albino nomen, sed benevolentiam non ademit CI.; pogosto v zvezah sed autem PL., V., O., sed enim CI., V., O., sed enimvero L.
    b) (stopnjujoč predhodno misel) pa, pa tudi, pa seveda: clavas? sed probas PL.; nav. v zvezi sed etiam (vendar) pa tudi, da, tudi: avarissimae, sed etiam crudelissimae CI., consilium defuit, sed etiam obfuit CI.; tako tudi: sed et, sed et ... quoque SUET.

    3. (pri prehodih, kadar se govorjenje pretrga, prekine in zopet povzame) toda, vendar, torej, pravim: sed satis verborum est: cura, quae iussi PL., sed haec hactenus CI., sed redeamus ad Hortensium CI., sed sit iam huius disputationis modus CI., sed tu sine plura V.; (za vrivki): ut peroravit (nam peregerat ...), sed ut peroravit ... CI., cum ex urbe Catilinam eiciebam (non enim vereor huius verbi invidiam ...), sed tum ... CI. toda takrat, pravim ...
  • sembler [sɑ̃ble] verbe intransitif zdeti se; dajati vtis

    ce me semble tako se mi zdi
    il semble être malade videti je bolan; zdi se, da je boian
    que vous en semble? kaj se vam zdi, kaj mislite o tem?
    à ce qu'il me semble kakor se mi zdi
    si bon vous semble če se vam ljubi, če hočete
    je travaille quand bon me semble delam, kadar hočem
    sembler bon biti všeč, prijati
    il m'a semblé bon de rester chez moi prijalo mi je ostati doma
  • sententia -ae, f (sentīre)

    1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

    2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
    a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
    b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

    3.
    a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
    b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).
  • serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

    1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

    2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

    3.
    a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
    b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.
  • Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.
  • siempre vedno, neprenehoma, neprestano; na vsak način, vsekakor

    siempre cuando vedno kadar; če
    siempre que če, s pogojem da
    siempre y cuando que če (le); kadar koli
    (de) una vez para siempre enkrat za vselej, dokončno
    a la hora de siempre ob običajni uri, ob istem času
    es lo de siempre tako se vedno zgodi; fam to je vedno ista (stara) zgodba