Franja

accavigliare v. tr. (pres. accaviglio)

1. tekstil namotati nit na vreteno

2. navt. pritrditi konec vrvi na zatik

acūmen -inis, n (acuere)

1. ost, ostrina, ostri konec: verba sub acumen stili subeant Ci. (gl. subeō), ac. digiti, caudae O., rostri O., Plin., scorpii Ci. poet. želo, nasi, coni Lucr., montis O. krn (fem.), lignum sine acumine O. kopjišče brez osti, auspicium ex acuminibus Ci. (prim. acumina auspicata Arn.) ugodno znamenje, kadar so iz suličnih osti letele iskre; pren.: in acumine pulchritudinis esse Arn. na vrhuncu.

2. pren.
a) ost, ostrina (uma), ostroumje, bistroumje, dovtipnost, razumnost: ingenii N., ingeniorum Ci., Plin., dialecticorum Ci., ubi est acumen tuum? Ci., verbi aut sententiae quoddam acumen Ci. ost, etiam interpretatio nominis habet acumen Ci. dovtip, (Romanus) Graecis admovit acumina chartis H.
b) tenkoumnost, zvita ukana: argutiae et acumen eius Ci., nota meretricis acumina H.
c) želo = bridkost: acuminibus dolorum tortari Arn.
č) rezkost: acumina saporis Plin.

aglet [ǽglit] samostalnik
kovinski privesek, kovinski konec (npr. na vezalki)

aileron [ɛlrɔ̃] masculin konec perutnice; lopata mlinskega kolesa; aéronautique krilce (krmilo); argot laket, roka; militaire hladilno rebro pri strojnici

aileron de requin plavut morskega psa

all-clear [ɔ́:lkliə] samostalnik
znak za konec alarma

apex -icis, m

1. konica, ost, koničast konec, vrh, rt, kopa: flamma apicem per aëra duxit O. plamen se je koničasto dvignil v zrak, levis apex (sc. flammae) visus fundere lumen V. koničast plamen, huius (lauri) apes summum... obsedere apicem V., montis ap. O., Sil., ap. Peliacus O., Siculus (= Aetna) Lucan., gratus Iulo sublimis apex (sc. montis Albani) Iuv., obelisci Plin., eiusque (sc. falcis) velut apex pronus imminens mucro vocatur Col.; pren. vrhunec, najvišja stopnja: tenere summum apicem perfectionis Arn., dignitatum apices maximi Amm.

2. met.
a) konica šlema, vrh šlema, poseb. kovinska cev, v kateri tiči konjski rep: apicem summum (galeae) hasta tulit V.; odt. pren. čelada, šlem: ardet apex capiti V.
b) grebenast izrastek na ptičjih glavah: Plin.
c) na vrhu bele svečeniške kape (albus galērus) pripeta, z volno ovita oljkina šiba: Serv., P. F.; od tod pren. koničasta kapa, stožčast klobuk, in to: α) iz krzna žrtvovanega jagnjeta sešita, z oljkino šibo okrašena stožčasta svečeniška kapa: lanigeri apices V., ap. Dialis (Jupitrovega svečenika) Val. Max., cui libet apicem Dialem imponamus L. = naredimo za Jupitrovega svečenika, apex, qui est sacerdotum insigne, dictus est ab eo, quod comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F. β) = tiara azijskih vladarjev: ab aquila Tarquinio apicem impositum Ci., regum apices H. krone, naglavja, diademi, apicis nobilitatus auctoritate Amm.; met. kraljevska oblast: apicem Fortuna sustulit H.; pren. okras, čast: apex est autem senectutis auctoritas Ci.
č) gram. α) znamenje dolžine nad samoglasniki (npr. á, šele pri poznejših slovničarjih ā): Q. in pozni slovničarji; pren.: nullum apicem quaestionis praetermittere Arn. niti pičice vprašanja ne preskočiti, disputare de apicibus iuris Ulp. (Dig.) o pravnih malenkostih. β) apices litterarum Gell. potegi črk; met. (v pozni ces. dobi) pisanje, spis, pismo: apicum oblator Sid., poseb. apices sacri Sid. ali apices Augusti Cod. Th., Cod. I. cesarski dopisi, lectores divinorum apicum Cod. Th.

Apocalypse [apɔkalips] féminin apokalipsa, skrivno razodetje sv. Janeza o koncu sveta; konec sveta, strašna katastrofa

apocalyptique [-liptik] adjectif apokaliptičen, ki spominja na konec sveta, na strašne katastrofe; skrivnosten, nejasen, težko umljiv, preroški; mračen, grozen, strahoten, pošasten

apside [apsid] féminin, astronomie skrajni konec velike osi pri orbiti planeta

arrière-saison [-sɛzɔ̃] féminin konec jeseni, (pozna) jesen

ausläuten odzvoniti; etwas: zvoniti za konec česa; einen Toten: zvoniti mrliču

back-end [bǽkend] samostalnik
zadnji konec; konec sezije; pozna jesen

bandolo m konec klobčiča:
trovare il bandolo pren. najti izhod (iz zadrege)
perdere il bandolo zgubiti nit; pren. zmesti se

basta! amen! konec!

bȁsta prisl. (it. basta)
1. dovolj: jedna čaša masla svemu svijetu basta
2. vzklik: pa mir besedi, pa konec: ja sam ljubio pa basta!; sad idemo kući i basta

bȍgomrāčje s, bȍgomrāk m izguba vere v boga, bogove, v ideale, konec sveta: mi stojimo pred bogomračjem: carski prijestoli se kolebaju, hramovi se ruše, more se diže, zemlja se trese i otvara, stari svijet propada

bosa ženski spol pomorstvo konec vrvi

butt² [bʌt] samostalnik
debeli konec orodja, puškino kopito; spodnji del debla
pogovorno ostanek, čik
zoologija ime raznih bokoplavutaric
figurativno tarča; cilj
figurativno namen, predmet česa
množina strelišče

to be the butt of the company biti vsem v posmeh

butt-end [bʌ́t-end] samostalnik
puškino kopito; ostanek, debelejši konec; čik, cigaretni ogorek
figurativno najvažnejša stvar

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.