Franja

querer* [-ie-] želeti, hoteti, zahtevati; skušati, poskusiti; stremeti za; ljubiti, rad imeti; ljubiti se

querer bien a alg. koga rad imeti, vzljubiti
querer mal a alg. nenaklonjen komu biti, sovražiti
a todo querer popolnoma, vsekakor
sin querer nenamerno, nehote
hacerse querer ljubezen (do sebe) vneti, priljubiti se
tosía hasta querer reventar strašno je kašljal
¡me quiero morir! rad bi umrl! na smrt sem utrujen
¡que si quieres! to je lahko reči!
¡qué quieres! se ne da nič napraviti! je že tako!
si se quiere eventualno, morda
quien bien quiere, tarde olvida prava ljubezen ne zarjavi
pinta como quiere čudovito slika
quiere decir to je, (to) se pravi
¿qué quiere decir esto? kaj naj to pomeni?
¿quiere decir? (je) res? resnično?
quiere llover kmalu bo deževalo
venga lo que quiera (ali quiere) naj se zgodi, kar hoče
como V. quiera čisto po Vaši volji
como quiera po volji; poprečno
como quiera que (nadie lo sabe) ker (tega nihče ne ve)
como quiera que sea naj bo, kakor koli že hoče
cuando quiera kadar koli
cuando V. quiera kadir želite; prosim!
quien quiera kdor koli
quieras que no hočeš nočeš; tako ali tako; vsekakor
sea como quiera naj bo tako ali tako; skratka
no quiera V. creer que... pa menda ne verjamete, da ...
lo que quiera fuese naj bo, kar hoče
donde quiera que fueres, haz como vieres treba se je prilagoditi prilikam
quisiera... (jaz) bi rad ...
Dios queriendo če bog da; z božjo pomočjo
¡no lo quisiera Dios! bog ne daj!

quī¹, quae, quod (kot relat. in indef. iz pron. debla quo, kot interrog. iz pron. debla quī gl. quis]; prim. umbr. po-i, po-e ali po-ei = [relat. in indef.] quī, purō-e, porse = quod, pusme = cui, pue (adv.) = quō, osk. pui, pai, púd = [relat. in indef.] quī, quae, quod, púiiu = quoia, cuia komu pripadajoč(a), gr. πο-ῖος, πό-σος, πό-τερος) pron. adj. rabljen vprašalno, relat. in nedoločno; subst. abl. gl. pod quis

I. interrog.

1. kateri?, kakšen?, kak(ov)? (adj., s katerim sprašujemo po položaju, stanu in značaju, s quis po imenu); neodvisno: Enn. et Acc. ap. Non., L. Andr. ap. Prisc., Ter. idr., qui finis erit discordiarum? L., virgo, quae patriast tua? Pl., quod genus hoc hominum? quaene patria? V., qui cantus moderatae orationis pronuntiatione dulcior inveniri potest? Ci., quae est amicitia (kako prijateljstvo je to), si ad fractum omnia referuntur? Ci.; v vzkliku: Xenophon Socraticus qui vir et quantus! Ci.; odvisno: Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Acc. ap. Non., Varr., O. idr., velle scire, qui sit rei publicae status Ci., quam spem habeat, exponam Ci., quae cura boum, qui cultus habendo sit pecori … hinc canere incipiam V.; prim. quem ad modum, quo modo idr.

2. (redko subst.) kdo? = kak človek?, kaj?: occiso Sexto Roscio qui primus Ameriam nuntiat? Manlius Glaucia Ci., domino navis, qui sit, aperit N., qui sis et quid facere possis, considera Ci. —

II. relat. kateri -a -o; ki; kdor, kar

1. relat. v podrednem stavku se ujema s svojo odnosnico v spolu in številu, sklon pa je odvisen od obl. relat. stavka: haec est imago avi tui, qui amavit unice patriam Ci., luna eam lucem, quam a sole accipit, mittit in terras Ci., nos, quorum maiores Antiochum superarunt Ci.; zaradi jasnosti se odnosnica pogosto ponovi pri relativu: erant omnino itinera duo, quibus itineribus … C., tanti maleficii crimen, cui maleficio tam insigne supplicium est Ci.; neutr. quod in pogosteje id quod se nanaša tudi na cele stavke: Lacedaemonii regem, quod numquam antea acciderat, necaverunt Ci., Timoleon, id quod difficilius putatur, multo sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N. Relativ v skladu po smislu (constructio ad sensum ali κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter. idr., illa furia (sc. Clodius) muliebrium religionum, qui non pluris fecerat Bonam Deam … Ci. ep., Caesar equitatum omnem praetermittit, qui videant … C., unus ex eo numero, qui ad caedem parati erant S. Odnos pogosto zaznamujejo determinativni pron.: respondebis idem Aristodemo, quod mihi respondisti Ci.; relat. stavek stoji pred determinativnim, kadar izraža kako determinativnemu stavku nasprotno misel: quod ad perniciem fuerat cogitatum, id ad salutem suam convertit N. quod virtute effici debet, id temptatur pecuniā Ci. če sta relat. in determinativni pron. v istem sklonu, se nepoudarjeni determinativ dostikrat izpusti: maximum amicitiae ornamentum tollit (sc. is), qui ex eā verecundiam tollit Ci., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., Epicurus, in quibus (= in iis, in quibus v tem, v čemer) se queritur Democritum, non fere labitur Ci.; to velja poseb. o neutr. quod, ki dobi tako pomen kolikor: adiutabo, quod potero Ter.; tudi z gen.: quod operae poneretur Ci., quod eius (sc. agri) L. Poudarjeni determinativ pa vselej ostane: scitis, qui est in consilio C. Marcellus Ci. to ve oni mož, ki … Včasih je determinativ izpuščen, čeprav ni v istem sklonu z relativom; v sl. ga v takem primeru ne moremo izpuščati: in itinere convenit (sc. eos nanje, na one), qui Aspim ducebant N., Xerxes praemium proposuit (sc. ei (nje)mu), qui invenisset novam voluptatem Ci. Prestavitev (vpletanje) odnosnice v relat. stavek: quos muros avus restituerat, eosdem nepos … N. = eosdem muros, quos avus … Santones non longe a Tolosatium finibus absunt, quae civitas est in provinciā C., a civitate, quae est … qua prudentiā es, nihil te fugiet Ci. = eā prudentiā, quā es spričo tvoje razumnosti, glede na to, kako razumen si. Atrakcija po grškem vzoru: cum aliquid agas eorum, quorum consuesti (= eorum, quae agere consuesti), gaudeo Ci., confirmamus nos illo augurio, quo diximus (= illo augurio, quod diximus) Ci.

2. relativ v prirednem stavku (relat. zveza ali relat. sklop) se sloveni s kazalnim (ali osebnim) pron. in ustreznim prirednim veznikom: res loquitur ipsa; quae (in ta) semper valet plurimum Ci., obsistere ei conati sunt Athenienses et Boeothii … ; quos omnes (toda vse jih) gravi proelio vicit N., virtus est una ultissimis defixa radicibus; quae (zakaj ta, ona) numquam ulla vi labefactari potest Ci., multas ad res hi libri utiles; quos legite (berite jih torej) studiose Ci.; quo fiebat in tako se je zgodilo, quo facto ko se je pa to zgodilo, ex quo in od (izza) tega časa; poseb. v ACI: quem Homerus interfectum esse ait N. in o njem … V prirednem stavku se nanaša relat. na svoj predik. subst.: Phylen confugit, quod (in to) est castellum in Atticā N., est locus in carcere, quod Tullianum appellatur S., domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., Anxur fuit, quae nunc Tarracinae sunt L.; priredni so tudi stavki kot npr.: si mihi negotium permisisses, qui meus amor in te est, confecissem Ci. spričo (zaradi) svoje ljubezni, kakor te imam rad.

3. naklon atrib. relat. stavkov je ind.; cj. je umesten v odvisnem govoru (oratio obliqua): Aristoteles ait bestiolas quasdam nasci, quae unum diem vivant Ci.; poleg tega tudi v relat. stavkih, ki imajo kak postranski pomen. Taki pomeni so:
a) kavzalni: o fortunate adulescens, qui (= ker) tuae virtutis Homerum praeconem inveneris Ci., Caninius fuit mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci.; relat. se še krepi s quippe (ut pote): solis candor illustrissimus, quippe qui conluceat Ci.
b) finalni: delecti Delphos missi sunt, qui (ki naj bi = da bi) consulerent Apollinem N., multi eripiunt aliis, quod (= da je) aliis largiantur Ci.
c) konsekutivni (vsebina relat. stavka je posledica kakovosti subjekta v glavnem stavku): sapientia est una, quae maestitiam pellat ex animis Ci.; subjektova kakovost je v glavnem stavku pogosto zaznamovana s kazalnimi besedami is, talis, eiusmodi, tam, tantus ali z adj. aptus, idoneus, dignus, indignus: ego is sum, qui (sem tak, da) nihil fecerim Ci., nemo tam humilis erat, cui (ut ei) non aditus ad eum pateret N., fabulae Livianae non satis dignae, quae (da bi) iterum legantur Ci., idonea persona est, quae de amicitiā disserat Ci.; relat. stavek se pogosto nanaša na kak splošen in nedoločen subj. ali obj. v glavnem stavku, poseb. za glagoli esse, non deesse, existere, exoriri, habere, invenire, reperire, nancisci, quaerere idr. in za zvezami nemo est, nullus est, nihil est, quis est, quotusquisque est idr., est aliquid, quod non oporteat, etiamsi licet Ci., nactus sum, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., quis est, qui dicere audeat Ci.; tako tudi, če nastopa za komp. primerjalni stavek, tvorjen z relativom: Campani maiora in defectione deliquerant, quam quibus (= ut iis) ignosci posset L.
d) koncesivni: qui (dasi) egentissimus fuisset, erat insolens Ci.
e) cj. kot potentialis, ki označuje vsebino relat. stavka kot možno le v govornikovih (pisateljevih) mislih: quae vetustas est, quae vim divinam conficere possit? Ci., duo tempora inciderunt, quibus aliquid Pompeio suaserim Ci.; tako tudi: quem quidem nos audierimus N. vsaj kolikor smo mi slišali. —

III. nedoločno (naslonka) qui, qua (redkeje quae), quod, n. pl. večinoma qua (redko quae) kdo, kaj; kak, kateri, za besedami ne, si, nisi, num (prim. tudi ecqua, ecquod): obstitit, ne qua sibi statua poneretur N., nisi qui deus subvenerit Ci., ne cui rei parcat N., quaeritur, num quod officium … maius sit Ci., si qua alia memoriā digna erunt N.; toda: num quae trepidatio Ci., num quae libido Ci., si qui Romae esset demoratus Ci., si quae contra naturam sunt Ci.

Opomba: Star. obl.: nom. sg. m (relat. in indef.) quoi (v rabi v stlat. in do konca republike), gen. quoius = cuius Pl.; dat. quoii in quo͡i = cui Pl., quō Varr. V sklanjatvi se obl. pron. qui, ki se sklanja po drugi sklanjatvi, mešajo z obl. pron. quis, ki se sklanja po tretji sklanjatvi. Od tod dat. in abl. pl. poleg quibus tudi que͡is V., Lucr. in quīs Cu., S., V., H., poleg abl. sg. quōcum tudi quīcum (iz *quīdcum) Ci. idr., redkeje je quīcum = quacum V. Napačno se (redko) abl. quīcum uporablja nam. quibuscum: Pl. (Capt. 1003). Star. obl. abl. sg. n quī je okamenel v členico (gl. pod quī2, adv.).

quidem, naslonka (morda iz quīdem; po drugih razlagah iz *quid-dem) adv., vedno stoji za poudarjeno besedo

1. (potrjujoč, zagotavljajoč, poudarjajoč) gotovo, nedvomno, brez dvoma (dvombe), pač, prav, baš, saj (vendar): cruciatus est a Dolabellā Trebonius, et quidem (gotovo tudi) a Carthaginiensibus Regulus Ci., est illud quidem (brez dvoma) vel maximum Ci., cum quidem (prav ko) fortissime pugnaret N., Alpes quidem habitari L. posebej Alpe. Za pron. (poseb. kadar se hoče izraziti velika nejevolja) se quidem ali primerno sloveni ali pa nadomesti s poudarjanjem besede, poudarjene s quidem: his quidem verbis N. s temi (temile) besedami, et id quidem nefas habetur N. in to (prav to, ravno to), id quidem etiam, quod saepius acciderat, terrebat L. prav (ravno) to, da … , quae quidem res … huic despecto saluti fuit N. prav to pa je bilo … , nam istaec quidem contumelia est Ter. zakaj to je zasramovanje, ista quidem vis est! Suet. to je vendar nasilje!

2. (omejujoč) vsaj, seveda, pač: quod nos quidem iucundissimum arbitramur N., quem quidem nos audierimus N., hoc quidem tempore Ci.

3. (adverzativno) a, pa, vendar, toda: Pharnabazus habitus est imperator, re quidem verā exercitui praefuit Conon N., vagabitur modo nomen tuum … : sedem stabilem non habebit Ci.

4. (koncesivno) sicer, resda: nunc quidem profecto Romae es Ci., plurima quidem proferre possumus, sed modus adhibendus est N.

5. (pojasnjujoč, določujoč) namreč, sicer (= gr. γοῦν): si quidem ali siquidem Ci. če namreč, tres epistulae et quidem uno die Ci., doleo ac mirifice quidem Ci., Dicaearchus quidem (npr.) et Aristoxenus Ci. poseb. pogosto nē … quidem (poudarjena beseda vedno stoji pred quidem) tudi ne, še … ne, niti, celo … ne: Ci., C., L., Iust. idr., cum mendaci homini ne vera quidem dicenti credere soleamus Ci.; sicer nē pri dveh pojmih: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne sententiis quidem aut verbis Q.

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

quon-iam, conj. causalis (iz *quom + iam) ker ti, ker že, ker (kakor znano, priznano, izpovedano), ker (ko) vendar, ker (ko) itak

1. navaja dejstva in se zato v neodvisnem govoru vedno veže z ind.
a) začenjajoč stavke: Pl., C., H., O., Iust. idr., quoniam quidem circumventus inimicis praeceps agor S., quoniam res in id discrimen adducta est Ci.
b) veznik zapostavljen: insanire libet quoniam tibi V.
c) kot prehodna, napredovanje v govoru utemeljujoča členica = ker torej, ko torej: quoniam de genere belli dixi, nunc de magnitudine pauca dicam Ci.

2. kadar se navaja razlog kot tuje (in ne piščevo) mnenje, takrat se veže quoniam vselej s cj.; npr.: quoniam tanto suo populique Romani beneficio affectus hanc sibi populoque Romano gratiam referret C., quoniam (sc. Miltiades) ipse pro se dicere non posset, verba fecit frater eius Stesagoras N. (bratovo, ne pisateljevo mnenje).

raeda (vulg. rēda, slabše rhēda) -ae, f (kelt. beseda (plurima Gallica evaluerunt ut „raeda“ ac „petorritum“, quorum altero tamen Cicero, altero Horatius utitur Q.); iz indoev. kor. *reidh-; prim. stvnem. rītan jezditi, voziti se, reita voz) réda, rájda = štirikolesen (po)potni voz, ki so ga Rimljani uporabljali, kadar so potovali z družino in prtljago, kočija: Varr., C., H., Vitr., Sen. ph., Mart., Iuv., Aus., Asc., M. idr., aciem raedis et carris circumdederunt Ci., subsequebatur raeda cum lenonibus Ci., vehi in raedā, desilire de raedā, sedere in raedā Ci., raeda equis iuncta Ci., ad raedam pugnare Ci., tollere aliquem raedā H., raeda meritoria Suet., sedere in raeda Gell., equi et raedae Vulg., raeda argentata Lamp.

razen¹ prislov, veznik

1. außer, ausgenommen

2.
razen če außer wenn, es sei denn, ausgenommen (dežuje außer wenn es regnet/es sei denn, es regnet/ausgenommen es regnet)
razen da außer, außer [daß] dass
razen kadar außer wenn
razen kolikor außer, außer wenn (imaš boljši predlog außer du hast einen besseren Vorschlag)

recuperātor (reciperātor) -ōris, m (recuperāre)

1. ponovni pridobitelj, ponovni osvojitelj (osvajalec, zavojevalec): urbis T.

2. v pl. rekuperátorji, razsodniki, lastninski razsojevalci, sodni zbor v Rimu, ki so ga sestavljali 3 ali 5 članov; odločal je o povrnitvi škode med rimskimi državljani in tujci (peregrini), zlasti v primerih, kadar so prebivalci provinc tožili rimske namestnike zaradi izsiljevanja. Od l. 77 so sodili tudi v imovinskih zadevah med rimskimi državljani: Pl., L., T., Suet., Gell., G., Ap. idr., recuperatores dare (o pretorju) Ci.

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah

revivre* [rəvivrə] verbe intransitif zbuditi se k novemu življenju; znova živeti, figuré obnoviti se; preroditi se

revivre sa vie v duhu preživeti še enkrat svoje življenje
il revit dans son fils on živi znova, dalje v svojem sinu
je me sens revivre quand fe suis à la montagne čutim se prerojenega, kadar sem v hribih
faire revivre (zopet) oživiti, obuditi spet k življenju; dati komu znova pogum, upanje
faire revivre une mode, un usage obnoviti neko modo, navado

rhīgolethron -ī, n (gr. *ῥιγόλεϑρον) „mrazova smrt“, tj. topla voda, v katero so dajali bolnike, kadar so jim skušali pregnati mrzlico: Cael. (popravek pygoliton, ki ga najdemo v rokopisih).

rutinsko prislov
1. (o ustaljenem postopku) ▸ rutinszerűenČim se je vključil v promet, sta ga rutinsko ustavila mestna redarja. ▸ Ahogy bekapcsolódott a forgalomba, a városi rendészek rutinszerűen megállították.
Pregled se opravlja rutinsko v sklopu ultrazvoka trebuha. ▸ A vizsgálatot a hasi ultrahangvizsgálat keretében rutinszerűen elvégzik.

2. (o ponavljajočem se vedenju; nezavedno) ▸ rutinosan, rutinból, rutinszerűenKadar nekaj delate rutinsko, boste verjetno včasih kaj pozabili, ker ni s tem povezanega nič posebnega. ▸ Amikor valamit rutinból csinál, valószínű, hogy néha elfelejt valamit, mert nincs benne semmi különleges.
Nekatera dejanja opravljate rutinsko, iz navade. ▸ Bizonyos dolgokat rutinszerűen, megszokásból végzünk.

sable² [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
banc masculin de sable sipina
désert masculin de sable peščena puščava
carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
bâtir à chaux et à sable solidno zidati
bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)

sandali-gerula -ae, f (sandalium in gerere) sandalarica, sandalarka, nosilka sandal = sužnja, ki nosi sandale svoji gospodarici, kadar gre ta z doma: ducitur familia tota, vestiplica, unctor, auri custos, flabelliferae, sandaligerulae, cantrices, cistellatrices PL.

sapnik samostalnik
(del telesa) ▸ légcsőPomanjkanje kisika nastopi vedno takrat, kadar mišičevje jezika in mehkega neba otrpne in tako zapre sapnik. ▸ Az oxigénhiány mindig akkor lép fel, amikor a nyelv és a lágyszájpad-izmok megmerevednek és eltorlaszolják a légcsövet.

scī-licet, adv. (ixpt. scīre [sinkop. scī-] in licet vedeti se sme (more); prim. ī-licet)

I. treba je vedeti, vedeti je mogoče, vedeti se more, lahko se vidi, razume (umeje) se; zaradi pomena gl. scīre z ACI: PL., TER., scilicet non ceram illam tantam vim in sese habere S., at scilicet eos ... gratiam ab eo peperisse S. FR., scilicet esse globosa tamen, cum squalida constent LUCR. –

II. kot členica (brez vpliva na stavkov sklad)

1. (kot vrivek, kadar hoče kdo opozoriti na kaj čudovitega, omembe in spomina vrednega) vedi!, pomni(te) dobro!, čuj(te)!, misli(te) si!, čudo!: ter sunt conati imponere Pelio Ossani – scilicet – atque Ossae frondosum involvere Olympum V., rogat et prece cogit, ut tibi se laudare et tradere coner H.

2. (kažoč na kaj, kar je sicer samo po sebi očitno in ne potrebuje nobenega potrdila) samo po sebi je razumljivo, samo po sebi je umevno, samoumevno je, razumljivo je, očitno je, kajpada, seveda, vsekako(r), kajpak, kakopak, ànti seveda, nedvomno, brez dvoma, se razume, gotovo: TER., CA. idr., cur igitur eos (sc. servos) manu misit? metuebat scilicet, ne indicaretur CI., fortuna ..., cui scilicet placuit S.; kot odgovor: LUCR. idr., tam ego homo sum quam tu. Scilicet ita res est PL., et gratulator meae sorori. Scilicet.

3. (z dopustnim pomenom in protivnim stavkom, nav. uvedenim s tamen, sed tamen, sed) res(da), sicer, seveda: me quidem species quaedam commovit, inanis scilicet, sed commovit tamen CI., sunt clara indicia naturae, maxima scilicet in homine, sed in omni animali CI.

4. (iron.) seveda, kajpa(da), kajpak, kakopak, se razume: TER., S. FR., O., Q., IUST. idr., ego istius pecudis consilio scilicet ... uti volebam CI., scilicet ego is sum CI., scilicet is superis labor est V., scilicet exspectem, dum ...? V., scilicet, ut prostes H., scilicet illo igne vocem populi Romani aboleri arbitrabantur T.

5. seveda žal (!), seveda na žalost, vendar pa žal: unda, scilicet omnibus ... enaviganda H.

6. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, seveda: VARR. idr., alio tempore, tunc scilicet, cum ... CI., exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N., sub nomine alieno, nepotum scilicet et uxoris sororisque SUET.

Opomba: V nezloženi obl. scire licet: CELS., scire licet hunc lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. nedvomno, gotovo, scire licet non esse in rebus res ita mixtas LUCR.

seč samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyNeuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.