Franja

tektónski (-a -o) adj. tettonico:
tektonski premiki spostamenti tettonici
tektonski potres terremoto tettonico
tektonska karta carta tettonica
tektonsko jezero lago tettonico

tip² moški spol (-a …) der Typus, der Typ (avtomobila Autotyp, idealni Idealtypus, jezera Seetyp, kože Hauttyp, letala Flugzeugtyp, vozila Fahrzeugtyp, ženske Frauentyp); (model) der Bautyp, die Bauform
konstitucijski tip Konstitutionstypus, Körperbauform
človek: avditiven tip ein Ohrenmensch
nočni tip ein Nachtmensch
tip ljudi der Menschenschlag
tip doline die Talform
prehodnega tipa geografija, biologija Misch-
(jezero Mischsee, močvirje das Mischmoor)
psihologija tipov die Typenpsychologie

transit [trǽnsit, -zit]

1. samostalnik
prehod, prevoz, tranzit (of goods blaga)
tranzitni promet
astronomija prehod nebesnega telesa skozi meridian; prometna cesta
figurativno prehod (to k, v)

in transit na prehodu, na poti
transit of persons osebni promet
the transit of a lake vožnja (prečkanje) čez jezero

2. pridevnik
tranziten, prehoden

transit camp vojska tranzitno taborišče
transit circle astronomija tranzitni, prehodni krog
transit duty tranzitna carina
transit permit tranzitno dovoljenje
transit trade tranzitna trgovina
transit traffic tranzitni promet
transit visa tranzitni vizum
transit instrument astronomija meridianski daljnogled

tri-vius 3 (trēs in via) tripoten, razpoten, ob tripotjih (razpotjih) čaščen (češčen), vzdevek božanstev, ki so imela kapelice ob takih poteh: dea Pr. ali virgo Lucr. = Diana ali Hecate. — Od tod subst.

1. Trivia -ae, f Trívija = Tripotnica = ob tripotjih čaščena boginja = Diana ali Hecate: Enn. ap. Varr., V., O., Cat., Tib. idr., lacus Triviae V. Dianino jezero (v Laciju pri Ariciji), Aricinum Triviae nemus Stat. Dianin gaj pri Ariciji.

2. trivium -iī, n tripotje, razpotje: Ci., Hecate triviis ululata per urbes V.; sinekdoha cesta, ulica, trg: Tib., Lucr., Iust. idr., occuram in triviis H., ut in triviis auctionentur Ci., adripere maledictum ex trivio Ci. s ceste pobrati = prostaško psovati.

uglobljen [ê] (-a, -o) eingetieft
uglobljenno jezero geografija der Eintiefungssee

upádati (-am) | upásti (upádem) imperf., perf.

1. abbassarsi, calare, decrescere:
jezero upada il livello del lago sta calando

2. infossarsi (guance); dimagrire

3. scemare, declinare; ristagnare, rallentarsi:
telesne moči mu hitro upadajo le sue forze declinano rapidamente
ekon. izvoz, proizvodnja upada l'export, la produzione ristagna
naročila upadajo le ordinazioni hanno una (forte, notevole) flessione
ob kritiki mu je pogum upadel di fronte alla critica si perse di coraggio

úpati si to dare, to venture; to risk

upam si reči, da... I venture to say that...
ni si upal odpreti ust he dared not open his mouth, he dared not speak a word
ne upa si to napraviti he dare not (ali does not dare to) do it
upal si je predaleč ven na jezero he ventured too far out on the lake

usáhniti (-em) | usíhati (-am) perf., imperf.

1. prosciugarsi, seccarsi, inaridire:
jezero enkrat na leto usahne una volta all'anno il lago si prosciuga, inaridisce

2. rinsecchirsi, avvizzire, appassire

3. med. atrofizzarsi:
koža, mišičje usiha la pelle, i muscoli si atrofizzano

4. pren. perdersi, inaridire; svanire:
dekle je od žalosti usahnilo dal dolore la fanciulla deperì
mleko ji je usahnilo le si è seccato il latte
z njegovo smrtjo je rod usahnil con la sua morte si estinse la stirpe
solze so ji usahnile le si inaridirono le lacrime, smise di piangere

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

Volsiniī (Vulsiniī) -ōrum, m Volzíniji (Vulzíniji), mesto v Etruriji južno od Kluzija (danes Orvieto) ob Volzinijskem jezeru (zdaj Bolsena): L., Plin., Iuv. Od tod adj.

1. Volsiniēnsis (Vulsiniēnsis) -e volzínijski (vulzínijski): ager L., lacus Volsiniensis Vitr., Col., Plin. Volzinijsko jezero (zdaj Lago di Bolsena); subst. Volsiniēnsēs -ium, m Volzínijci, Volzinijáni, preb. Volzinijev: L., Plin.

2. Volsinius 3 volzínijski: nec paenitet … Volsinios deseruisse focos Pr.

Opomba: V eni od izdaj (Lucian Müller) najdemo pri Pr. Volsanios focos volzanijska ognjišča.

vulkanski pridevnik
1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikusPovršje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkániOtoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

3. (silovit) ▸ vulkanikus
Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.

wimple [wimpl]

1. samostalnik
naprsna ruta (pri ženskah, danes pri redovnicah); tančica; guba; zavoj, vijuga

2. prehodni glagol
oviti s tančico; (redko) (na)gubati; kodrati (vodno površino)

the wind wimples the lake veter kodra jezero
neprehodni glagol
gubati se, kodrati se (vodna gladina)

zajezitven|i (-a, -o) Stau- (prostor der Stauraum, jezero der Stausee)
agronomija in vrtnarstvo zajezitveno namakanje die Einstau

zamŕzniti, zamrzováti geler, se congeler, se glacer, se prendre (en glace), prendre

jezero je zamrznilo le lac s'est pris (en glace), le lac a (ali est) pris

zanimívost (-i) f attrattiva, curiosità:
presihajoče jezero je največja zanimivost dežele il lago temporaneo è la maggiore attrattiva della regione

ženévski

Ženevsko jezero Lake Geneva, Lake Leman

ženévski de Genéve, genevois

Ženevsko jezero Lac de Genéve, Lac Léman

ženévski ginebrino

Ženevsko jezero Lago m Lemán, Lago de Ginebra

Ἀχέρων, οντος, ὁ Aheron 1. reka v podzemlju. 2. reka v Tesprotiji. – adi. a) Ἀχερούσιος 3; b) fem. Ἀχερουσιάς, άδος, ἡ, λίμνη jezero v podzemlju; c) Χερρόνησος polotok v Bitiniji.

Γῡγαίη, ἡ 1. λίμνη jezero pri Sardih. 2. žensko ime.