Franja

tērso agg.

1. čist; jasen (površina, nebo)

2. pren. izpiljen, oblikovno dognan

tēstor -ārī -ātus sum (testis1)

I. koga (po)klicati za pričo, pozvati (pozivati) za pričo, za pričo vzeti (jemati), (za)rotiti (se) na (kako božanstvo): Pl., V., Pr., Amm. idr., superos O., deos O., Ci., caelum Ci., foedera rupta, cives L., de quo te, patria, testor Ci.; s pron. acc.: hoc (o tem) vos, iudices, testor Ci., id testor deos Ter.; z odvisnim vprašanjem ali ACI: testabor deos hominesque, quid sentiam Ci., vos, dii patrii, testor integro animo me causam defendere Ci.; pass.: qui se sierit testarier (= testari) Tab. XII ap. Gell. kdor se je ponižno dal poklicati za pričo; od tod abl. sg. n tēstātō pred pričami: Ulp. (Dig.), Ap. —

II.

1. biti za pričo, pričati, izpričati (izpričevati): adversus cognatos pro cliente testatur Ca. ap. Gell., confiteor, testere licet O., saepe enim hoc testandum est Ci.; pf. s pass. pomenom: testata est (slovesno je bila razglašena) voce praeconis libertas Argivorum L.

2. occ. narediti (delati) oporoko, oporočíti, testírati, voliti: de filii pupilli re Ci., inmemor in testando nepotis decessit L., tabulae testatae Cat. oporoka; od tod abl. sg. n tēstātō decedere Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.) umreti po narejeni oporoki, umreti, zapustivši oporoko.

3. metaf. pričati, izpričati (izpričevati), dokazati (dokazovati): suos gemitu testata dolores O., carmina raros testantia mores O., campus sepulcris proelia testatur H., utraeque vim testantur Ci., Troiana tempora testatus H. ki je dokazal, da je živel v času trojanske vojne, testatus, quae praestitisset civibus L., testandi causā publicum agrum esse L.; od tod abl. sg. n tēstātō ko (ker) je dokazano (neutajljivo): Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom tēstātus 3 izpričan, dokazan, očividen, očiten, jasen: Herculis testatos orbe labores perferre O., res ita notae, ita testatae Ci., quo testatior esset memoria N., quo notior testatiorque virtus eius esset Hirt., testatissima mirabilia Aug., omnia multo maxime testatissima claruerunt Aug.

tranquillus 3, adv. -ē in -ō (trāns [= zelo] + *quil-nos : quiēs, torej = „zelo miren“)

1. miren, umirjen, (s)pokojen, tih (naspr. turbidus, commotus, aestuans): Sen. ph., O. idr., mare Ci., Ps.-Q. (Decl.), aquae O., fluvius Mel., serenitas L., caelum, dies Plin.; subst. tranquillum -ī, n (sc. mare) = tranquillitās 1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme, mir, umirjenost (naspr. tempestas adversa, procellae): non tranquillo navigamus L., in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci.

2. metaf.
a) (politično) miren, umirjen, pomirjen, neskaljen: Lucan. idr., tranquilla re publica perfrui Ci., tranquilla civitas Ci., pax et tranquilla libertas Ci., plebs tranquillior L., litterae tranquillae Ci. o miru poročajoče pismo.
b) (duševno) pomirjen, umirjen, miren, (s)pokojen, jasen, veder: Pl., S., L., Lucr. idr., tranquillo animo et quieto frui Ci., animus tranquillissimus Ci., tranquillum spiritum ducere Ci., tranquilla, quieta, beata vita Ci., senectus H., tranquillus serenusque vultus Suet., tranquilla et serena frons Ci.; subst. tranquillum -ī, n mir, umirjenost, mirno stanje, umirjen položaj: rem publicam in tranquillum redigere L., amor omnis in tranquillo est Ter.; adv. acc. pl. n: tranquilla tuens Val. Fl. miren (veder, boder) videti. — Kot nom. propr. Tranquillus -ī, m Trankvíl, rimski priimek; gl. Suētōnius.

transparent [trænspɛ́ərənt] pridevnik (transparently prislov)
prozoren, transparenten; prosojen, prepusten za svetlobo
figurativno očiten, očividen, jasen; pošten, odkrit

a transparent flattery očitno laskanje
a transparent style jasen slog
as transparent as glass prozoren kot steklo

trasparēnte

A) agg.

1. fiz. prosojen:
cielo trasparente vedro nebo

2. prozoren, prosojen; pren. zelo tanek

3. pren. jasen, razumljiv; očiten; pristen, neposreden

B) m

1. transparent; presojna slika, presojni napis

2. film transparent; presojno platno, ozadje

3. šol. transparent

4. tekstil podlaga čipk

trenchant [trénčənt] pridevnik (trenchantly prislov)
oster, piker, rezek
figurativno (stil, jezik, politika itd.) oster, energičen, učinkovit; natančen, precizen, jasen; odločen, prodoren, močan
poetično oster (meč, rezilo)

unambiguous [ʌnæmbígjuəs] pridevnik (unambiguously prislov)
nedvoumen, jasen

unclouded [ʌnkláudid] pridevnik
brez oblakov, nepooblačèn, veder, jasen
figurativno neskaljen

undeniable [ʌndináiəbl] pridevnik
ki se ne da zanikati, netajljiv; jasen, nesporen, nepobiten; (redko) brez napake, izvrsten

undisguised [ʌndisgáizd] pridevnik
nepreoblečen, nemaskiran
figurativno nezakrit, nezastrt; odprt, jasen, očiten

undisguised reluctance vidna nevolja

unequivocal [ʌnikwívəkl] pridevnik (unequivocally prislov)
nedvoumen, jasen, odkrit

univocal [ju:nivóukl]

1. pridevnik
enopomenski; nedvoumen, jasen

2. samostalnik
beseda, ki ima samo en pomen

unmißverständlich, unmissverständlich jasen, nedvoumen

unmistak(e)able [ʌnmistéikəbl] pridevnik (-bly prislov)
ki se ne more napačno razumeti; očividen, očiten, jasen

unobscured [ʌnəbskjúəd] pridevnik
nezatemnjen; nezakrit; jasen

vădít -ă (-ţi, -te) adj. jasen, razločen, očiten, viden

vȅdar -dra -o veder, jasen: -e oči; -o nebo; vedar život; pod -im nebom; grom iz -a neba

visibile agg.

1. viden, vidljiv:
realtà visibile vidna stvarnost
visibile a occhio nudo viden s prostim očesom

2. ekst. jasen, očiten

3. odprt javnosti; ekst. dostopen

4. dovoljen, ki si ga lahko ogledaš:
film visibile ai soli adulti ogled filma je dovoljen le odraslim

visible [vízibl] pridevnik (visiblely prislov)
vidljiv, viden; očiten, očividen, jasen; grafično predstavljen; pripravljen ali zmožen sprejeti obisk; (ki je) doma

visible horizon navtika naravno obzorje
visible speech jezikoslovje fonetski znaki (izumiteij A. M. Bell) za vse mogoče govorne glasove
he was visibly afraid vidno je bil prestrašen
my disappointment was visible moje razočaranje je bilo očitno
is he visible today? bi lahko govoril z njim danes?, je (on) doma danes?

visible viden; očiten, očividen, jasen