Franja

prédnost -i ž
1. precedenţă
2. prioritate
3. preferinţă
4. avantaj, privilegiu
□ da(ja)ti prednost a avantaja; a prefera

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

primauté [primote] féminin prvenstvo, prvo mesto; prednost; primat; religion čast primasa

donner la primauté da(ja)ti prvenstvo

primér

1. (zgled) ejemplo m

na primer, za primer por ejemplo, lit verbigracia (krajšava: p. ej.; v. gr.)
svarilen primer ejemplo aleccionador
šolski primer ejemplo clásico
brez primera sin ejemplo
dati primer poner un ejemplo
da(ja)ti dober (slab) primer dar buen (mal) ejemplo
navesti kot primer poner por caso
rabiti za primer servir de ejemplo
vzeti primer po tomar ejemplo de
vzeti za primer tomar por ejemplo

2. caso m

v primeru, da ... supongamos que...; en caso (de) que...(subj)
v vsakem primeru, za vsak primer en todo caso
v nobenem primeru en ningún caso
v najboljšem primeru en el mejor caso, en el caso más favorable
v najslabšem primeru en el peor caso; poniéndonos en lo peor
v tem primeru en ese (ali tal) caso; siendo así
v ponovnem primeru (en) caso que se repita, en caso de reincidencia
v večini primerov en la mayoría de casos
so primeri, ko ... hay (ali se dan) casos en que...

prīncipātus -ūs, m (prīnceps)

1. prvo mesto, prednost: eloquentiae N., sol, qui astrorum tenet principatum Ci., tenere principatum sententiae Ci. prvi odda(ja)ti svoj glas, principatus belli propulsandi Ci.

2. (v političnem pomenu) najvišje mesto, (naj)višja (vrhovna) oblast, nadoblast, nadvlada, prevlada, prvo mesto, prvenstvo, prvaštvo, voditeljstvo (gr. ἡγεμονία), vodstvo, principát: Vell. idr., de principatu contendere cum aliquo N., in eā civitate duo de principatu inter se contendebant C., principatum in civitate obtinere C., animadverti dici Cassio meā sententiā … principatum dari Ci., de principatu (prvenstvo) cum Atheniensibus certamen est N., principatus imperii maritimi N. prvenstvo (vodilna vloga, prevlada) na morju, principatum (vodstvo) factionis tenere C.

3. occ. cesarstvo = cesarsko vladarstvo, cesarsko dostojanstvo, cesarska oblast, principát: Plin., Plin. iun., Vell., Suet. idr., principatum alicui deferre T., Nerva miscuit principatum et libertatem T. je združil principat in republiko (samovladarstvo in ljudovlado); meton. (samo)vladar, samodržec, cesar, prínceps: T.

4. (v filozofiji) glavna (izvirna, izvorna) sila, vodilno načelo, (pra)počelo, vodilo: animi principatus, id est ratio Ci., principatum dico, quod Graeci ἡγεμονικόν vocant Ci.

5. začetek, izvir, izvor: mundus ab aliquo temporis principatu ortus Ci.

pristá(ja)ti (ladja) toucher terre, aborder, accoster ; (letalo, na zemlji) atterrir, se poser , (na vodi) amerrir ; (na luni) atterir sur la lune, alunir

prista(ja)ti na kaj consentir à quelque chose, donner son consentement (ali son assentiment, son adhésion) à quelque chose

pristá(ja)ti (ladja) arribar, atracar, abordar ; (letalo, na zemlji) tomar tierra, aterrizar , (na vodi) amarar

vmesno prista(ja)ti v hacer escala en, tocar en
prista(ja)ti na luni alunizar

pritrdilno:
pritrdilno odgovoriti mit Ja antworten, obljubiti: zusagen; bestätigen

pritrdi|ti² (-m) pritrjevati (jemandem) zustimmen, čemu (einer Sache) zustimmen, (etwas) bejahen; (dati prav) (jemandem) Recht geben, recht geben, beipflichten
vsemu vedno pritrditi zu allem ja und amen sagen

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

prodá(ja)ti vendre, placer , (na drobno) débiter , (ekonomija) réaliser

drago, poceni proda(ja)ti vendre cher, à bon marché
proda(ja)ti na dražbi vendre aux enchères
proda(ja)ti za gotovino vendre au comptant
proda(ja)ti z izgubo vendre à perte
proda(ja)ti s popustom vendre au rabais
proda(ja)ti za vsako ceno vendre à tout prix
pod ceno proda(ja)ti vendre à vil prix, brader, solder, familiarno bazarder
dolgčas prodajati s'ennuyer, familiarno s'embêter, se raser
sitnost proda(ja)ti importuner quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités
zijala proda(ja)ti badauder, bayer aux corneilles, musarder
drago svoje življenje proda(ja)ti (figurativno) vendre chèrement sa vie (ali familiarno sa peau)

prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

I. „dalje, naprej da(ja)ti“

1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T. —

II.

1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.

pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)

1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.

2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).

3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē

1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.

2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.

3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.

4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.

Opomba: Prōfūdit meri: Cat.

prō-gīgnō -ere -genuī -genitum (prō in gīgnere) roditi (rojevati), (po)roditi, ustvariti (ustvarjati): Pl., Val. Fl. idr., Eurotae progignunt flumina myrtus Cat., sensum progignere acerbum Lucr., novos motus rerum Lucr., te saevae progenuere ferae O., illam terra parens progenuit V., quae ex seminibus progignuntur Ci.; pren.: nolebam ex me morem progigni malum Pl. nisem hotel da(ja)ti slabega zgleda.

prōmō -ere, prōmpsī, prōmptum (iz *prō-emō)

1. poseči (posegati, posezati) po čem in (od)nesti (nositi, odnašati), vzeti (jemati), prinesti (prinašati) iz česa, od kod, izvleči (izvlačiti), potegniti (potegovati, potezati, potegati): Pl., Mart., Val. Max. idr., pridem provisum venenum promere T., diem qui promis (prikazuješ) et celas H., manum cunctanter Plin. iun. podati, prožiti. Izhodišče: hinc quosdam libros Ci.; z abl.: vina dolio H., pugionem vaginā T.; s praep.: tela e pharetrā O., signa (pecuniam) ex aerario L., alicui pecuniam ex aerario Ci. (pre)dati, izročiti, aurum ex armario suo Ci., medicamenta de narthecio Ci., spicula de pharetrā O.; refl.: cavo se robore promunt V. prihajajo na dan; occ. kot hort. t.t.: sameram ulmi promunt Col. delajo (ustvarjajo) seme, tum demum (sc. radices) se promunt Col. poženejo.

2. metaf.
a) iznesti (iznašati), odkri(va)ti, izda(ja)ti, od sebe da(ja)ti, izpustiti (izpuščati): clienti iura H. dajati napotke (napotila) v pravnih vprašanjih, animus eruditus, qui semper aliquid ex se promat (ki ima vselej kaj zajeti iz svoje notranjosti, ki lahko v svoji notranjosti vedno kaj zajame), quod delectet Luceius in Ci. ep., sedes, e quibus argumenta promuntur Ci. se zajemajo, promere aliquid ex obscuriore aliqua scientia Ci. zaje(ma)ti, aliquid in publicum T., Q. naznaniti (naznanjati), razširiti (razširjati), in scenam H. spraviti (spravljati) na oder.
b) razkri(va)ti, razode(va)ti, na dan da(ja)ti, na videlo (svetlo, na dan) spraviti (spravljati), izraziti (izražati), (po)kazati: olim agitatam rem Cu., consilia Ci., obscura H., exin promptum, quod multorum intimis questibus tegebatur T., miracula H., percontanti omnia promere Pl. vse razodeti, ničesar ne zamolčati, iustitiam promere et exercere Plin. iun. držati se pravice in jo izvrševati, saevissima T. storiti (početi, zagrešiti) najkrutejša dejanja, saevitiam ac libidinem factis T. dejansko očitati, odium T. da(ja)ti duška sovraštvu, vires V. uporabiti (uporabljati), (po)kazati.
c) occ. reči (govoriti), izreči (izrekati), spregovoriti, izjaviti (izjavljati), povedati, pripovedovati: Mart., Vell. idr., sententiam T., Aur., Petr., plura adversus Cottam T., magnificam orationem de semet ipso T. v sijajnem govoru spregovoriti o … , de quibus congruunt, promere libet T., quae acta essent, promendo L., Natalis prompsit missum se ad aegrotum Senecam T. — Od tod adj. pt. pf. prōmptus 3, adv. -ē

I. viden, očiten: Enn. ap., Gell., Lucr. idr., aliud clausum in pectore, aliud promptum in lingua habere S., eminentia et prompta, prompta et aperta Ci., hoc minime latet, quod ita promptum et propositum est Ci., prompta, occulta noverat T., dicam paulo promptius Ci., solutius (gladkeje) promptiusque (manj prikrito) eloquebatur T. —

II.

1. pripravljen, priročen, razpoložljiv, pri roki (na razpolago) bivajoč, gotov, brez obotavljanja (brez odlašanja) se izvršujoč (se izvršivši), uren, hiter, nagel: promptas habere sagittas O., quod cuique promptum, offerentes T., quae tibi a multis prompta esse scio Ci., quod aeque promptum (dostopno) est et mihi et adversario meo Ci., fidem suam populo Romano promptam praebuit Ci. je dal na razpolago, id voltu et lingua promptum habuit S., prompta audacia S., eloquentia T. takoj pripravljena na odgovor, os Q. dober (podmazan) jezik, herbae aliaque prompta in auxilium vulnerum morborumque Cels. in drugi pripomočki (druga pomagala) zoper … , ius L. naglo, promptius adversari T., promptissime adero Plin. iun.

2. lahek, pripraven, udoben: facilis et prompta defensio Ci., occupatio, aditus T., promptissima mortis via exsolvere venas T.; z dat.: moenia haudquaquam prompta oppugnanti L.; s sup.: promptum effectu, promptum rescriptu T.; z inf.: Q., nec mihi dicere promptum O., templorum, quae amissa sunt, numerum inire haud promptum fuerit T., promptius expediam Iuv., fortuna promptissime licentiam subministrat Val. Max.

3. hitro pripravljen, gotov, voljan (voljen), odločen, srčen, spreten, okreten, natančen, nagnjen k čemu, podvržen čemu, gibek na kaj, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: manus equitum T. pripravljena na udar (boj), laudare promptos, castigare segnes T., promptissimus homo et experiens Ci., promptissimi (najsrčnejši) iuvenum L. ali Vitellianorum T., prompte necem subire T.; z loc.: promptus animi T. odločnega duha, belli (v vojni) promptissimus S.; z abl.: ingenio, linguā L., sermone T., manu L. takoj pripravljen udariti, osebno hraber (pogumen); z gen. gerundivi: parcendi victis filio animus promptior Iust., Plato veritatis omnibus adhibendae promptissimus Gell.; z dat.: Aur. idr., animus promptus libertati T., promptior servitio T., gens promptior veniae dandae L., Agrippina promptior Neroni T. bolj naklonjena; s praep.: ad vim, ad pugnam Ci., ad arma O., promptiores ad pericula Ci., animus promptus ad iocandum Ci., promptus ad bella suscipienda C., promptissimum genus ad lacessendum certamen L., promptus in pavorem T., promptior in spem T., promptum in adulationes ingenium T., in omne facinus promptissimus Iust., in latrocinia promptissimi H., Balbus promptus adversus insontes T. naklonjen nedólžnikom; z inf.: promptus metuenda pati Lucan., scis ipse, quam promptae superos incessere Stat., ferre magis promptus quam referre iniurias Ambr.

prosíti (prósim) imperf.

1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
prositi odpuščanja chiedere perdono
prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
prositi za besedo chiedere la parola
prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
rel. prositi za sprejem med novice postulare

2. (v medmetni rabi)
a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
vozne listke, prosim biglietti, prego!
b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
(pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

račún calcul moški spol , compte moški spol , mémoire moški spol , (blagovni) facture ženski spol , (privatni) note ženski spol , (v restavraciji) addition ženski spol

na račun à compte (sur)
na račun koga au (ali pour le) compte de quelqu'un
na svoj račun pour son (propre) compte
bančni račun compte en (ali de) banque
diferencialni račun calcul différentiel
integralni račun calcul intégral
obrestnoobrestni račun calcul des intérêts composés
procentni račun calcul des intérêts
sklepni račun règle ženski spol de trois
račun stroškov compte des frais
tekoči račun compte courant (ali ouvert)
verjetnostni račun calcul des probabilités
zasoljen račun une note salée (ali poivrée, trop élevée)
neplačan, odprt račun facture non payée (ali non réglée)
žiro račun compte de virement
da(ja)ti račun o čem rendre compte de quelque chose, rendre ses comptes (tudi figurativno)
delati na svoj račun travailler à son compte (ali pour son propre compte), être autonome
plačati, poravnati račun régler un compte, acquitter une facture (ali un compte, une note)
po računu conformément à (ali d'après) la facture
račun je napačen le calcul est faux
narediti račun faire le compte (ali la facture, la note, l'addition)
odpreti račun ouvrir un compte
pregledati račun examiner (ali vérifier) un compte
priti na svoj račun trouver son compte à quelque chose, familiarno s'y retrouver
zaključiti račun clore un compte
to gre na moj račun cela va à mon compte
prekrižati komu račune déranger (ali bouleverser, contrecarrer, contrarier, traverser) les projets (ali les desseins, les prévisions) de quelqu'un
imeti še račune s kom avoir un compte à régler avec quelqu'un, avoir maille à partir avec quelqu'un
čisti računi, dobri prijatelji les bons comptes font les bons amis
delati račun brez krčmarja compter sans son hôte, se tromper dans ses prévisions (ali dans son calcul)

rad (-a, -o)

1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
od srca rad vom Herzen gern
prav tako rad genausogern
ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
rad … -freudig, -lustig
(navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
ne … rad: ➞ → nerad

2.
imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

3. pritrdilnica:
prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

4.
bi rad: v izražanju želja :
rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
ne bi rad … ich möchte nicht
(hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

5.
rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)