Franja

presentar predstaviti, predložiti; priporočiti; pokazati; (prošnjo) vložiti; nuditi

presentar los billetes pokazati vozovnice
presentar demanda, (su) querella vložiti tožbo
presentar dificultades nuditi težave
presentar ganancia (trg) izkazati dobiček
presentar una protesta vložiti protest
presentar pruebas predložiti dokaze
presentar como (un) regalo podariti
presentar su renuncia odreči se svoji službi
presentar un saldo izkazati saldo
presentar una solicitud prošnjo vložiti
presentar testigos navesti priče
presentar al cobro inkasirati, izkupiti
presentarse predstaviti se; pokazati se, pojaviti se; zgoditi se, nastopiti
presentarse al mundo prvič v družbi nastopiti (dekle)
presentarse al juez priti pred sodišče
presentarse por candidato kandidirati
tengo el gusto de presentarme čast mi je, da se predstavim

presentare

A) v. tr. (pres. presēnto)

1. predložiti, predlagati (tudi pren.); izročiti

2. pren. kazati; prinesti, nositi s seboj:
un affare che presenta molti rischi posel, ki prinaša precej tveganja, tvegan posel

3. ponuditi:
presentare i saluti pozdraviti
presentare le armi voj. izkazati vojaško čast

4. predstaviti, predstavljati (javnosti, drugi osebi):
presentare le ultime novità librarie predstaviti zadnje knjižne novosti
le presento un mio carissimo amico dovolite, da vam predstavim svojega dobrega prijatelja

B) ➞ presentarsi v. rifl. (pres. mi presēnto)

1. javiti, javljati se

2. pristopiti (na sodišču)

3. pokazati se

4. ponuditi se

5. predstaviti, predstavljati se:
permetta che mi presenti dovolite, da se vam predstavim

6. zgoditi se; priti do

7. ponuditi se

8. pokazati se:
il problema si presenta grave problem je videti resen

prestare

A) v. tr. (pres. prēsto)

1. posoditi, posojati:
prestare a interesse posojati na obresti
prestare a usura posojati na oderuške obresti

2. dajati, ponuditi:
prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
prestare fede verjeti, zaupati
prestare giuramento svečano priseči
prestare man forte pren. pomagati
prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
prestare la propria opera a qcn. delati za koga
PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar

B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)

1. ponuditi, ponujati se

2.
prestare (a) biti primeren (za)

preuve [prœv] féminin dokaz; dokazilo

à preuve v dokaz
à preuve crue ... kar dokazuje, da ...
comme preuve kot, za dokaz
jusqu'à preuve du contraire do dokaza o nasprotnem
preuve contraire protidokaz
preuve de culpabilité dokaz o krivdi
preuve de disculpation, à décharge, libératoire razbremenilen dokaz
démontrer quelque chose preuve en main dokazati z materialnim dokazom
faire preuve de quelque chose, d'un grand courage pokazati kaj, velik pogum
faire la preuve de quelque chose dokazati kaj
fournir des preuves prinesti dokaze
produire, apporter des preuves (juridique) predložiti, prinesti dokaze
rassembler des preuves zbrati dokazni material
faire ses preuves dobro se izkazati, pokazati svoje sposobnosti, svojo vrednost

prijáteljski amigo; amistoso; amigable

(po) prijateljsko amigablemente
prijateljska igra (šp) partido m amistoso
prijateljski pakt pacto m amistoso
prijateljski obisk visita f amistosa
prijateljska pogodba tratado m de amistad
prijateljske vezi lazos m pl de amistad
izkazatí prijateljsko uslugo prestar un servicio de amigo

prijaznost ženski spol (-i …)

1. lastnost: die Freundlichkeit

2. (usluga) die Gefälligkeit, der Gefallen
izkazati prijaznost einen Gefallen tun/erweisen (jemandem)
v zahvalah: das Zuvorkommen, die Mühewaltung
|
iz prijaznosti freundlicherweise, gefälligkeitshalber

prótiuslúga service (ali favour) in return

izkazati komu prótiuslúgo to return someone a favour
rad pripravljen za prótiuslúge glad to reciprocate

proud² [práud] prislov
pogovorno ponosno; zelo

to do s.o. proud izkazati komu čast, počastiti koga
to do o.s. proud imeti se dobro

prōva f

1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
assumere in prova vzeti na preizkus
conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
far buona prova izkazati se
mettere alla prova preizkusiti
non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
sostenere una prova scritta delati pisni izpit
a tutta prova preizkušen
banco di prova pren. preizkusni kamen
la prova del fuoco pren. ognjeni krst
alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

2. poizkus

3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
fino a prova contraria do nadaljnjega
assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

4. gled. skušnja, vaja:
prova generale generalka

5. mat. preizkus
PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš

qualifier [kalifje] verbe transitif označiti, imenovati, oceniti, kvalificirati, dati sposobnost, usposobiti

qualifier de crime označiti kot zločin
il me qualifia d'imposteur rekel je, da sem goljuf
se qualifier (sport) kvalificirati se, uspešno opraviti kvalifikacijske tekme; izkazati se sposobnega
il se qualifie d'avocat izdaja se za odvetnika

quarter¹ [kwɔ́:tə] samostalnik
četrtina, četrt (a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene)
četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje (he won the quarter zmagal je v teku na četrt milje)
mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, ameriško 25 funtov, 11,34 kg; britanska angleščina 2,91 hl)
ameriško, škotsko šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja
grboslovje eno od štirih polj grba
astronomija lunin krajec (first quarter prvi krajec, last quarter zadnji krajec)
ameriško četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart (residential quarter stanovanjska četrt)
stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figurativno od kje piha veter?)
predel, kraj (in this quarter v teh krajih)
smer (in that quarter v ono smer)
stran (from another quarter z druge strani)
vir (from a good quarter iz dobrega vira)
družbeni krog (in government quarters v vladnih krogih)
usnje za peto (čevlja)
tehnično 4 palce širok kos lesa (v tesarstvu)
vojska, (tudi množina) stan, bivališče (to be confined to quarters biti v hišnem priporu)
(tudi vojska) milost, prizanašanje, pomilostitev (to find no quarter with ne najti milosti pri)
navtika bok krme (on the port quarter na levi strani krme)
navtika borbeni položaj posadke (to beat to quarters sklicati posadko na položaje)

to ask (ali call, cry) for quarter prositi za milost
to give quarter izkazati milost, pomilostiti
to give fair quarter prizanesti
a bad quarter of an hour neprijetni trenutki
at close quarters od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)
to live in close quarters stanovati na tesnem
from every quarter; ali from all quarters od vseh strani
hind quarters stegna
high quarters višji krogi
it has gone the quarter ura je odbila četrt
the proper quarter pristojno mesto
to take up one's quarters nastaniti se
to beat up the quarters of pogosto obiskovati

raya ženski spol črta, poteza; proga; meja; preča; točka pri igri; vezaj

echar (ali hacer) raya tekmovati; izkazati se, odlikovati se
eso hace raya en la historia to je epohalno
¡eso pasa la raya! tu se vse neha! to je pa že preveč!
tener a raya (fig) brzdati

reconnaissance [-kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; priznanje (tudi juridique, politique); hvaležnost; militaire poizvedovanje, rekognosciranje

avec reconnaissance hvaležno
par reconnaissance iz hvaležnosti
reconnaissance aérienne, terrestre (militaire) zračno (letalsko), kopensko rekognosciranje
reconnaissance de dette, de signature, de ses fautes, d'un gouvernement priznanje dolga, podpisa, svojih napak, neke vlade
reconnaissance de légitimité, de paternité priznanje zakonstva, očetovstva
reconnaissance des lieux (juridique) lokalni ogled
reconnaissance du montdepiété zastavni listek
aviation féminin, détachement masculin, patrouille féminin de reconnaissance (militaire) letalstvo, oddelek, patrulja za rekognosciranje
signal masculin de reconnaissance (marine) spoznavni znak, signal
signe masculin de reconnaissance spoznavni znak
aller en reconnaissance (militaire) iti na rekognosciranje
avoir la reconnaissance du ventre (familier) pokazati se hvaležnega do osebe, ki nas je hranila, vzdrževala
faire la reconnaissance de quelque chose ogledati si kaj
partir en reconnaissance iti iskat, iti na iskanje
témoigner, manifester de la reconnaissance izkazati se hvaležnega

red³ [red] samostalnik
rdeča barva, rdečilo; rdečica
ameriško rdeča tinta
politika, ironično rdečkar, socialist, komunist, hud radikal, revolucionar, anarhist (često Red)
marksist, boljševik, sovjetski Rus

Reds množina Rdečekožci, Indijanci
reds množina rdeče vrste (vina); rdeči, tj. socialisti, komunisti
the red rdeča krogla (pri biljardu)
the red stran dolgov (v kontu), izguba, deficit, dolgovi
a dark red temna rdeča barva
dressed in red rdeče oblečen
the reds and yellows of autumn rdeče in rumene jesenske barve
to be in the red figurativno imeti deficit, dolgove, izgubo
to be out of the red biti, izvleči se iz dolgov
to come out of the red ameriško izkazati dobiček
to see red figurativno pobesneti

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

relativ|en [é] (-na, -no) relativ, Relativ-
relativna večina relative Mehrheit
relativna višina relative Höhe
relativna vlažnost relative Feuchtigkeit
relativna napaka matematika relativer Fehler
relativni posluh relatives Gehör
relativno gibanje die Relativbewegung
relativna topologija matematika die Relativtopologie
izkazati se kot relativen sich relativieren

relativieren relativirati; sich relativieren izkazati se kot relativno

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

respect¹ [rispékt] samostalnik
spoštovanje, čislanje; upoštevanje, obzir (to do)
ugled; posebna naklonjenost; ozir, pogled, odnos

respects množina (spoštljivi) pozdravi, spoštovanje
in all respects v vsakem oziru (pogledu)
in respect of gledé, kar se tiče
in respect that... z ozirom na to, da...
in some (this) respect v nekem (tem) pogledu
in every respect v vsakem pogledu (oziru)
with respect to z ozirom na, gledé
in other respects v drugih ozirih, pogledih
without respect to consequences ne oziraje se na posledice
worldwide respect svetoven ugled (veljava)
to be held in high respect biti visoko čislan
to have respect to nanašati se na, tikati se (česa), zadevati (kaj)
to have the greatest respect for imeti največje spoštovanje do, za
to pay one's respects to izkazati spoštovanje komu
to treat with respect spoštljivo ravnati s kom
give my respects to your father izročite očetu moje spoštljive pozdrave

respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
respect humain strah pred javnim mnenjem
respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
inspirer le respect zbujati spoštovanje
manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
tenir en respect držati v strehu, v šahu
rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom