Franja

Zadetki iskanja

  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • Orderscheck, der, ček po odredbi, ček na ime
  • orōnimo m jezik ime gore, gorovja
  • Ortsname, der, krajevno ime
  • ox-eye [ɔ́ksai] samostalnik
    volovsko oko
    botanika ime za več vrst rastlin
    zoologija, ameriško deževnik (ptič)

    white ox-eye marjeta
    yellow ox-eye rumena krizantema; volovjak
  • ozloglásilac -ioca m obrekljivec, kdor koga pripravi ob dobro ime
  • ozloglásiti ozlòglāsīm pripraviti koga ob dobro ime: ozloglasiti koga kod naroda
  • ozloglašívati -glàšujēm pripravljati koga ob dobro ime, obrekovati koga: ozloglašivati koga
  • patronyme [-nim] masculin rodbinsko ime
  • patrōnymicus 3 (gr. πατρωνυμικός) po imenu očeta (ali kakega prednika) posnet (povzet, narejen, tvorjen), patronímičen: nomen (npr. Pelides, Anchisiades) Prisc.; subst. patrōnymicum -ī, n očetno ime, ime (priimek) po očetu (predniku), patroním(ikum): Prisc., Serv.
  • pencil2 [pensl] prehodni glagol
    risati, črtati, načrtati (npr. obrvi), pisati
    šport vnesti konjevo ime v knjigo stav
  • pentaptōtos -on (gr. πεντάπτωτος) ki ima pet sklonov; subst. pentaptōton -ī, m ime s petimi skloni: Prisc.
  • Personenname, der, osebno ime, lastno ime
  • place-name [pléisneim] samostalnik
    krajevno ime
  • pòkōj -oja m zgod. ime črke p v glagolici in stari cirilici: stolovi na pokoj mize postavljene v obliki cirilske črke p, podkvasto postavljene mize
  • potentia1 -ae, f (potēns)

    1.
    a) moč: solis V., morbi, formae O.; occ. vidna moč, vid: Cels.
    b) metaf. moč = delovanje, dejavnost, tvornost, dejstvenost, učinkovanje, učinkovitost: herbarum O., aquarum Plin.

    2.
    a) duševna moč, duševna zmožnost (zmogljivost), potenciál: vir supra humanam potentiam magnitudine animi praeditus Iust.
    b) politična moč v državi, oblast, mogočnost α) vpliv, veljava, položaj, ugled, dobro ime, sloves: C., S. idr., non modo dominatum, sed ne potentiam quidem ferre Ci., in magnā potentiā esse Ci., nimiam civium suorum potentiam extimescere N., nulla potentia longa O.; v pl.: opum nimiarum potentiae Ci., opes, potentiae, honores Lact. β) vladarstvo, (nad)oblast, premoč, (nad)vlada, vrhovnost: rerum O., Ci. nadoblast, populi (= gr. δημοκρατία) N. ljudovlada, narodovlada, vladavina ljudstva = demokratija, demokracija, republika, singularis N. samovlada, samodrštvo, monarhija, absolutizem, victoris Ci. premoč.
  • prae-nōmen -inis, n (prae in nōmen)

    1. osebno ime, predimek (stoječ pred rodovnim imenom): Varr., Corn., H., T., Q., Asc., Gell., P. F., Fest., Aus. idr., Quintilius cum filio, cui Marco praenomen erat L., sine praenomine ad me epistulam misisti Ci.

    2. naslov pred imenom: Imperatoris Suet.
  • prae-nōminō -āre (prae in nōmināre, praenōmen) da(ja)ti ime (predimek), (po)imenovati: Numerios praenominabant Varr. ap. Non.
  • prèdjenuti -nēm, prèdjesti prèdjenem, prèdjedēm, prèdijēm, prèdjeti prèdjenēm (ijek.), prèdenuti -nēm, prèdesti prèdenēm, prèdedēm, prèdeti prèdenēm (ek.) spremeniti ime, dati drugo ime mitropolit Sava predije meni i daku Nikolaju imena, mene nazove Gerasimom
  • prénom [prenɔ̃] masculin (krstno), prvo ime