Franja

zasadíti (-ím) | zasájati (-am)

A) perf., imperf.

1. piantare:
zasaditi njivo s krompirjem piantare un campo a patate
zasaditi drevje piantare alberi

2. piantare, ficcare:
zasaditi nohte v obraz ficcare le unghie nel volto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prvi zasaditi lopato, zasaditi prvo lopato avviare, promuovere un'iniziativa
pren. zasaditi komu nož v srce trafiggere, spezzare il cuore a qcn.

B) zasadíti se (-ím se) | zasájati se (-am se) perf., imperf. refl. ficcarsi, piantarsi;
trnek se je ribi zasadil v grlo l'amo si ficcò nella gola del pesce

zasmejáti se (-sméjem se) perf. refl. ridere, scoppiare a ridere; sorridere:
zasmejati se od srca ridere di cuore
zasmejati se na vsa usta, na vse grlo ridere a squarciagola
zasmejati se komu v pest sorridere a qcn. di soppiatto

zatakníti (-em) | zatíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, ficcare:
zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta

2. piantare

B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. ficcarsi, conficcarsi:
ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce

2. incastrarsi; incepparsi:
hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice

3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male

4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica

Zeter: Zeter und Mordio schreien na vse grlo kričati

zmočíti to wet, to make wet

zmočíti se to get (ali to become) wet, to get soaked (v dežju in the rain)
zmočíti si grlo (pogovorno) to wet one's whistle
zmočíti si noge to get one's feet wet

zmočíti (zmóčim)

A) perf. bagnare:
impers. zmočilo jih je do kože la pioggia li bagnò fino alle ossa

B) zmočíti si (zmóčim si) perf. refl. pren. bagnarsi:
zmočiti si grlo bagnarsi la gola, bere

C) zmočíti se (zmóčim se) perf. refl. orinare:
med. zmočiti se v posteljo bagnare il letto; otr. fare la pipì a letto

žarnic|a ženski spol (-e …) elektrika die Glühbirne, die Birne, die Glühlampe, -lampe (infrardeča Infrarotlampe, mala Zwerglampe, projekcijska Lichtwurflampe, signalna Signallampe, fluorescenčna Entladungslampe, na kovinsko paro Metalldampflampe)
grlo žarnice der Lampensockel

žéjen sediento

biti žejen maščevanja tener sed de venganza
imeti žejno grlo fam tener seco el gaznate

ἀνα-κογχυλιάζω (κόγχη) grgram, izpiram si grlo.

ἀ-σφάραγος, ὁ [Et. nem. sprechen, gršk. σφαραγέω prasketam] ep. dušnik, grlo.

βορά, ἡ [Et. kor. g^wer, slov. žreti, žrem; lat. vorare (iz g^w); gršk. še βιβρώσκω, βρῶμα; sor. slov. gr-lo, lat. gurges, gršk. βάραθρον] hrana, meso, jed, krma, plen.

δειρή, ἡ, at. δέρη, dor. δέρα (gl. βορά) vrat, grlo, tilnik.

δια-βοάω 1. glasno kričim; διεβόων κατὰ σφᾶς αὐτούς kričali so vse vprek; med. kričim na vse grlo. 2. glasno oznanjam, slavim, poveličujem; pass. sem (postanem) znan ali slaven πρός τινα.

θέμεθλα, τά (τίθημι) 1. podstava, temelj, osnova. 2. globina, sredina; ὀφθαλμοῖο očesna jamica, στομάχοιο grlo, žrelo.

λαιμός, ὁ ep. goltanec, grlo, vrat, žrelo.

λαιμο-τόμος 2 (τέμνω) poet. ki odreže grlo (vrat), moreč, smrtonosen χείρ.

λαρυγγίζω kričim na vse grlo.

λάρυγξ, υγγος, ὁ grlo, žrelo NT.

λαυκανίη, ἡ ep. grlo, žrelo, požiralnik.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.