Einzelgrab, das, posamezni grob
Familienbegräbnis, das, družinski grob, družinska grobnica
Familiengrab, das, družinski grob
Felsengrab, das, skalni grob
Felsgrab, das, skalni grob
Flachgrab, das, plani grob, plani pokop
Galeriegrab, das, archäologisch: galerijski grob
Ganggrab, das, grob s hodnikom
Gemeinschaftsgrab, das, skupni grob
Grablegung, die, polaganje/položitev v grob
grob|i [ó] (-a, -o) Grob-, Roh-, [Rauh] Rau- (krožni drobilnik der Grobkreiselbrecher, material der Grobstoff, omet der [Rauhputz] Rauputz, osnutek der Rohentwurf, prevod die Rohübersetzung)
grobi valj die Vorwalze, Streckwalze
grobi izbor die Vorauswahl
grobo [ó] s pridevnikom grob-, grob … (sukan [grobgesponnen] grob gesponnen, vlaknast grobfaserig, zmlet [grobgemahlen] grob gemahlen, zrnat grobkörnig); z glagolom vor- ( tehnikadrobiti vorbrechen, vorzerkleinern, valjati vorwalzen)
Grobsand, der, prod, prodec, grob pesek
grȕbāhan -hna -o precej, dokaj grob, surov
grúbjeti -īm (ijek.), grúbeti -īm (ek.) postajati grob, raskav, surov: naša čula postepeno grube
grȕbljī -ā -ē bolj grob, debelejši
hocicada ženski spol sunek z gobcem; grob odgovor, nahrulitev
horridus 3, adv. -ē (horrēre)
I.
1. štrleč, od tod sršav, mršav, dlakav, kosmat, hrapav, raskav, bodljiv: capillus, corpus, iecur Ci., barba V., sus V. ščetinasta, cervix apri O., caesaries (cupressi) O., pilus Col., silva, pelex Iuv.; pesn. z abl. = štrleč od česa, gosto pokrit s čim: barba paedore horrida Poeta ap. Ci., hastilibus horrida myrtus, silva dumis horrida V., Iuppiter horridus austris V.; occ.
a) pust = neobdelan: campus Ci., horridior locus O., horrida humus Sil.
b) (sadje) rezkega okusa (gen.): pomum Plin.
2. metaf.
a) grob = neizobražen, neomikan, neolikan, neotesan, zarobljen, zagoveden, oduren, divji: miles Enn., homo, tribunus plebis Ci., Tubero vitā et oratione horridus Ci., horrida gens V., horridus squamis et cristā Sil., te neglegit horridus H. zagovednež, gumpec, Marius hirtus atque horridus Vell., horridus atque ieiunus Q., vir paulo horridior et durior Plin. iun.; poseb. o govoru: oratio, scripta Ci., verba Tib., quaedam horridiora verba Ci., h. modus dicendi L., horridus ille defluxit numerus Saturnius H. neuravnani, litterae h. Q. trde izreke (gen. qualitatis); v dobrem pomenu = nenakičen, nenalepotičen, preprost: virgo Ter., horridum militem esse debere, non caelatum auro et argento L., h. vita Ci. življenje na kmetih, horride vivere Ci., horride dicere Ci. kratko in jedrnato, horridius utetur ornamentis Ci.
b) osoren, oster, strog: adlocuti sunt … mitius aut horridius T.
c) zoprn, grd, ostuden: sapor, tempestas Plin.
č) grozen, grozovit, strašen, strahovit: horridiores (po drugih horridiore) sunt (Britanni) in pugna aspectu C., horridus irā O., horridus in iaculis V.; o rečeh: paupertas Lucr., bellum, proelia, fata belli, macies, iussa, furor, grando, procella V., aequora H., arma O., Sil., horrida primi sors loci Sil. nevarna; acies T., ruta silvestris horrida ad effectum est Plin.; z drugim sup.: risu et auditu horrida Sen. tr.; z inf. pr. pass.: horrida cerni Lucan. —
II. od mraza se tresoč, — trepetajoč, — drgetajoč: si premerem ventosas horridus Alpes O.; o stvareh ali pojmih (od mraza) grozen, grozno mrzel: hiems O., bruma horrida gelu V., h. December Mart.
*hourdage, hourdis [urdaž, urdi] masculin zidovje; grob mavčen omet