Franja

litterātōrius 3 (litterātor) jezikosloven, slovničen, slovniški, gramatičen: eruditio Tert., professio Prisc.; subst. litterātōria -ae, f jezikovna umetnost, jezikoslovje, slovnica, gramatika: Q. (ki to besedo graja).

litterātrīx -īcis, f (litterātor) učiteljica jezika (jezikov), slovničarka: Q. (ki to besedo graja).

lōdīx -īcis, f tkana odeja: Mart., Iuv., Aug., kot m: Asin. Poll. ap. Q. (kar Q. graja).

mundus¹ 3, adv. -ē in munditer

1. čeden, snažen, brhek, (gosposko) ličen, nališpan, nakičen: nil videtur mundius Ter., cena, suppellex H., liber pumice mundus H., homo Ci., Menander Pr., in suo quaeque loco sita munde Pl., parum munde et parum accenter Sen. ph., quam mundissima purissimaque fiat Ca., quom sedulo munditer nos habemus Pl.; kot graja: cultus iusto mundior L. preveč lično; pesn.: loca navibus munda Enn. fr. olepšani; subst.: instrumenta in mundum recepta pozni Icti. na čisto prepisana.

2. occ.
a) prazničen, pražnji, boljši, fin: annona, panis Lamp.
b) (kakor merus) čist, pristen, pravi: scabies famesque mundae Cat., laurus Mart.
c) (o izražanju) ličen, prijeten, prikupen, ljubek, mičen, uglajen, prefinjen: verba O., versūs, quibus mundius nihil reperiri puto Gell., munde facti versūs Gell.
d) adv. vljudno, pošteno, spodobno, dostojno, kakor je prav: parum munde et parum decoriter Sen. ph., munditer dicere Ap.

nasty [ná:sti] pridevnik (nastiliy prislov)
umazan, gnusen, oduren; opolzek, nespodoben, grd (značaj); zloben (to do)
grozeč, nevaren (morje), viharen (vreme), težek, hud (nesreča); neprijeten

a nasty customer neljub gost
in a nasty fix v hudih škripcih, v kaši
a nasty jar zavrnitev
a nasty one zelo neprijeten (udarec, graja, zavrnitev itd.)

nota -ae, f (prim. nōscō) vidno znamenje, po katerem lahko kaj spoznamo, torej

1. znak, znamenje, obeležba: Col., Sen. ph., Sen. tr., si signa et notas ostenderem locorum Ci., instruit etiam secretis notis, per quas haud dubie agnoscerent sua mandata esse L., sive puer furens impressit memorem dente labris notam H., in collo figere dente notas Tib., tacitam mensae duxit in orbe notam O., foliisque notas et nomina mandat V. znamenja in besede, confuderat oris exsanguis notas pallor Cu., nota alias significat signum Fest.; metaf. znak, znamenje, priznák, razlikovalni znak, razpoznavni znak: cuiusque generis dicendi nota Ci., notae argumentorum Ci., notae facinorum Ci., notae ac vestigia scelerum Ci., nunc pinnā veras, nunc datis ore notas O., ille Numantina traxit ab urbe notam O. značilni priimek, častni priimek (sc. Numantīnus), ne qua novi initi consilii daretur nota Cu., cygni vox notam dederat Mel., mihi quoque impendere idem exitium certis quibusdam notis augurabar Plin. iun., recentibus adhuc lasciviae notis Suet.

2. occ.
a) litterarum notae pismenke, črke: Petr., qui sonos vocis … paucis litterarum notis terminavit Ci.; notae librariorum ločila: Ci.; pesn. meton. notae pismo, list, napis: inspicit acceptas hostis ab hoste notas O., accipiat missas apta ministra notas O., grandibus in tituli (po drugih tumuli) marmore caede notis O., incisa notis marmora publicis H., notarum textus obelisco incisus Amm.
b) notae tajnopis, znakovna pisava, tajna pisava, šifrirana pisava: Gell. (17, 9), quotiens autem (sc. Augustus) per notas scribit, B pro A, C pro B … ponit Suet.
c) notae hitropisna (brzopisna, tahigrafska, stenografska) znamenja, kratice, ki so jih uporabljali nam. črk in besed: verborum notae Sen. ph., comperi notis quoque excipere (pisati za kom) velocissime solitum (sc. esse Titum) Suet., praetulit titulum … significantem … celeriter confecti (sc. belli) notam Suet. z malo potezami naznanjajoč hitro končano vojno, notis excepit, quae responderat Gallus Amm., notae Tironis Isid.
d) nota v glasbi, „sekirica“: musicis notis cantica excipere Q.
e) znamenje na kaki stvari α) (na telesu) pega, lisa, znamenje, proga: caeruleae cui terga notae maculosus et auro squamam incendebat fulgor V., vitulus … quā notam duxit (ima) niveus videri H.; poseb. prirojeno znamenje, materino znamenje: dispersae per pectus atque alvum notae genetivae Suet., filii nepotesque eius anchoram in femore veluti notam generis naturalem habuere Iust., notae genitales Amm. β) vbodeno ali vžgano znamenje, tetovaža, žig: barbarum … conpunctum notis Thraeciis … iubebat anteire Ci. tetoviranega po tračansko, (sc. vitulis) notas et nomina gentis inurunt V., deformatos prius stigmatum notis … ad bestias condemnavit Suet. ožigosane, nota dorsualis Ap. (konju) na hrbet vžgano znamenje, nobiles vero latis fucatis et densioribus notis Amm.; metaf. sramotno znamenje, sramoten madež, vžgano znamenje, sramoten žig, sramota: homo omnibus notis turpitudinis insignis Ci., quae nota domesticae turpitudinis non inusta vitae tuae est? Ci., haec inusta est a te … mortuo Caesari nota ad ignominiam sempiternam Ci., o turpem notam, temporum nomen illorum! Ci. γ) znamka ali napis, etiketa na vinskem sodu ali sodu medu (medniku), s katero se zaznamuje kakovost (vrsta) vsebine; od tod meton. kakovost, vrsta: interior nota Falerni H. boljša vrsta falernca, Chio nota Falerni commixta H., vini nota optima Col., mel secundae notae Col.; metaf. sploh kakovost, vrsta: Col., Petr., aliquem de meliore nota commendare Curio in Ci. ep. z boljše strani, quivis de meliore nota Cat., beneficia ex vulgari nota Sen. ph. navadne vrste, nos ex illa prima nota non sumus Sen. ph., alia deinceps huius notae Sen. ph. in več takšnega. δ) znamenje, znak na novcih, kov, vtisnjen znak, podoba: nummi omnis notae Suet., n. nummaria Aur.; metaf.: nomen signatum praesente nota H. ki ima znak (pečat) sedanjosti, patefacere interiorem animi notam Suet. mišljenje.
f) znamenje, zabeležba v knjigi, ki izraža bralčevo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s tem mestom, opazka ob robu, opomba, zabeležka, zapisek: qui non notam apponas ad malum versum, sed … Ci., mittam itaque ipsos tibi libros et ne multum operae inpendas, dum passim profutura sectaris, inponam notas, ut ad ipsa protinus, quae probo et miror, accedas Sen. ph. (Epist. 6, 5); meton. pojasnjujoča opomba, zapisek, (za)beležka: Dig.
g) (za)beležka, zaznamek, opazka, ki si jo je zapisal cenzor o življenju in vedenju posameznika ter jo podal ustno ali zapisal v imenik državljanov; od tod tudi cenzorski ukor in (iz njega izvirajoče) zmanjšanje časti, prikrajšanje za čast, ponižanje, degradacija: is censoriae severitatis notā non inuretur? Ci., patrum memoriā institutum fertur, ut censores motis senatu adscriberent notas L., additumque tam meritae censoriae notae triste senatus consultum, ut … L., ignominiosis notas … dempsit Suet., cum … dempsisset cuidam appositam notam Suet.; pren.: nunc in amore tuo cogor habere notam Pr. trpeti ponižanje, padati; metaf. sploh ponižanje, osramotitev, osramočenje, sramoten madež, sramota: foedissimas turpitudinis notas subire Ci., adiectae mortuo notae sunt L., quod ad notam ignominiamque Philippi pertineret L., districtus minimā nec tamen ille notā O. niti najmanjša graja, dictus Sceleratus ab illa vicus et aeternā res ea pressa notā O. z večno sramoto, a quo repulsus tristem sustinuit notam Ph., hanc ferat virtus notam Sen. tr., adlevatae notae T., notam quasi censoriam alicui inurere Plin. iun., famosi iudicii nota Suet., ob notam materni pudoris Iust., notae aliquem eximere Gell., notā laborare Dig., super veterem segnitiae notam Cl.
h) (z roko, z očmi) dano znamenje, namig, mig(ljaj): nam dantem sibi signa maritum prima videt redditque notas O., acceptas tu quoque redde notas O.

odobravati glagol
1. pogosto zanikano (podpirati; strinjati se) ▸ helyeselVest naše odločitve odobrava, če so dobre, in graja, če so slabe, zle. ▸ A lelkiismeret helyesli a jó döntéseinket, és ellenzi, ha azok rosszak, gonoszak.Ne poznam teh fantov in ne odobravam njihovega početja. ▸ Nem ismerem ezeket a srácokat és nem helyeslem, amit tesznek.Okolica ne bo odobravala vaših dejanj, a se ne vznemirjajte. ▸ A környezete nem fogja helyeselni a tetteit, de ne aggodalmaskodjon emiatt.

2. (dajati uradna soglasja) ▸ jóváhagy, engedélyezBanke obrtnikom in podjetnikom težje odobravajo kredite kot fizičnim osebam. ▸ A bankok nehezebben hagynak jóvá hitelt az iparosoknak és a vállalkozóknak, mint a magánszemélyeknek.Kratkoročna posojila za pravne osebe odobrava po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. ▸ Jogi személyeknek a rövid lejáratú kölcsönöket már 7 százaléktól induló kamatlábak mellett hagyja jóvá.
Odobrava le usmerjene subvencije z merljivimi učinki. ▸ Csak olyan célzott támogatásokat hagy jóvá, amelyeknek mérhető hatása van.

ȍkōran -rna -o
1. grajalen, oster, trd: nisam znala da si toli nezahvalan, reče -im glasom; -a riječ graja
2. okruten, neusmiljen: -o zlopamtilo
3. grob, trd: stade žustrije da korača stežući oko sebe nov okorni sukneni haljinac

oseb|a⁴ [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:

1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt

2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte

3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende

4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher

5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

stinging [stíŋiŋ] pridevnik (stingingly prislov)
bodeč, bodikav, ki ima bodico ali zob strupnik
figurativno oster, boleč, jedek, pekoč

stinging cold strupen mraz
a stinging rebuke ostra graja

tempēsta f

1. nevihta, vihar:
tempesta di mare morski vihar
tempesta magnetica fiz. magnetni vihar

2. nareč. toča:
c'è odor di tempesta pren. obeta se (mi, nam) graja, kregani bomo

3. pren. vihar; silovitost; ekst. toča:
la tempesta dei sentimenti čustvena vzburkanost
una tempesta di proiettili toča krogel

4. pren. veliko razburjenje, silna vznemirjenost; ekst. zmešnjava:
una tempesta in un bicchiere d'acqua vihar v kozarcu vode, veliko hrupa za nič

5. kulin. jušni valjčki

tēsta f

1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo

3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož

5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava

6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu

12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka

13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice

14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava

17.
testa a croce križnik

18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

Tillius -iī, m Tílij

1. L. Tillius Cimber Lucij Tilij Cimber (Kimber), menda cimbrskega (kimbrskega) rodu, sprva vnet Cezarjev privrženec, potem njegov hudi nasprotnik in udeleženec zarote proti njemu: Ci., Sen. ph., Suet.

2. senator in vojaški tribun, najbrž tudi cimbrskega (kimbrskega) rodu, ker ga H. graja, da je premalo dostojen: H.

tirata f

1. poteg; vlek; pog. dim (pri kajenju):
tirata d'orecchi pren. graja, ukor, oštevanje

2. brez postanka opravljeno delo:
fare tutta in una tirata ne se ustaviti pri delu, vse napraviti naenkrat

3. tirada; sramotenje

4. lit. (lassa) laisse

torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
(populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

ἀπελεγμός, ὁ graja, zaničevanje, preziranje, εἰς ἀπελεγμὸν ἐλθεῖν priti ob veljavo NT.

ἔγκλημα, ατος, τό (ἐγ-καλέω) 1. dolženje, obdolžitev, očitanje, očitek, oponos, ugovor, (za)tožba, pritožba, graja; ἔγκλημα ποιοῦμαι πρός τινα pritožim se nad kom, ἔγκλημα ποιῶ τι navajam kaj kot krivdo, ἔγκλημα ἔχω τινί tožim koga, ἐν ἐγκλήματι γίγνομαι graja, napada me kdo, ἔκ τινος zaradi česa. 2. krivda, pregrešek.