Franja

búkov beechen

búkov gozd beech forest (ali wood ali grove)
búkovo olje beech oil
búkov žir beech mast

búkov de haya

bukov les, bukovina madera f de haya
bukov gozd hayal m, hayedo m
bukov žir hayuco m

callis -is, m in v prozi nav. f

1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.

2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.

cedra samostalnik
Cedrus (drevo) ▸ cédrus, cédrusfaPovezane iztočnice: atlaška cedra, bela cedra, himalajska cedra, japonska cedra, libanonska cedra, modra cedra, rdeča cedra

cedrov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cédrus
2. (o snovi) ▸ cédrus
3. (v kulinariki) ▸ cédrus

cédrov cedrino

cedrov gozd cedral m, bosque m de cedros
cedrov les madera f de cedro, cedro m

ciprésov

cipresov gaj, gozd cyprière ženski spol

ciprésov

cipresov gaj, gozd cipresal m, bosque m de cipreses

collūcō -āre (cum in lūx) (z)redčiti se: lucum Ca. (prim. „jasen“ gozd, „jasa“), arborem Col.

conifère [kɔnifɛr] adjectif, botanique ki nosi češarke, storže; storžnat; masculin storžnjak, pliglavci

forêt féminin de conifères gozd iglavcev

corta ženski spol sečnja, krčenje gozda; sekanje drv; klestje, dračje; prirezovanje (drevja, grmičja, itd.); gozdna pot

hacer la corta sekati (drevje), krčiti gozd
trabajar en las cortas drvariti

čístiti (-im)

A) imperf. ➞ očistiti

1. pulire:
čistiti prah pulire la polvere
čistiti zobe pulire i denti

2. (odstranjevati primesi) pulire; depurare; spulare; nettare:
čistiti gozd diradare il bosco
čistiti rudo depurare il minerale
čistiti solato nettare, mondare l'insalata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. čistiti (črevo) purgare
voj. čistiti (teren) rastrellare
čistiti (tekočino) chiarificare

B) čístiti se (-im se) imperf. refl. chiarirsi, chiarificarsi

dálje adv.

1. (bolj daleč) più lontano:
pren. ne videti dalje od svojega nosa non vedere più lontano del proprio naso

2. (izraža daljše trajanje) più a lungo di:
dalje časa da molto tempo, parecchio tempo, un certo tempo

3. (izraža premikanje od določenega mesta) più avanti; in poi:
na desno je polje, dalje gozd a destra è la campagna, più avanti il bosco
slikarstvo od impresionistov dalje la pittura dagli impressionisti in poi

4. (v vezniški rabi) e, quindi:
in tako dalje eccetera

défens, défend(s) [defɑ̃] masculin prepoved sečnje (v gozdu)

bois masculin en défens prepovedan gozd

défricher [-friše] verbe transitif krčiti, obdelati

défricher une forêt krčiti gozd
défricher du terrain vierge napraviti novino

dēscēnsiō -ōnis, f (dēscendere)

1. hoja navzdol, spuščanje: d. balinearum Plin. v kopel, ad inferos Hyg., d. usque ad Aegyptum Hier. potovanje dol v Egipt, saltūs (v gozd) Vulg.; occ.: Tiberina d. Ci. vožnja po Tiberi navzdol.

2. met.: tres descensiones Plin. iun. tri, v zemljo vzidane kotanje, do katerih vodijo stopnice.

dežev|en [é] (-na …) regnerisch; dopust ipd.: verregnet
deževni Regen-
(dan der Regentag, mesec der Regenmonat, oblak die Regenwolke, tropski gozd der Regenwald, fronta die Regenfront, obdobje die Regenzeit, leto das Regenjahr, vreme das Regenwetter)

deževen pridevnik
1. (o dežju) ▸ esőVeter je močno zapihal in prinesel prve deževne kaplje. ▸ Erősen fújni kezdett a szél és esőcseppeket hozott magával.

2. (z veliko dežja) ▸ esősDan je bil deževen in meglen. ▸ Esős és ködös nap volt.
Oblačno bo in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. ▸ Felhős és esős idő várható szórványosan viharokkal.
Povezane iztočnice: deževna doba, deževni gozd, deževni pragozd

dežéven prid., дощови́й прикм.

• dežévni gòzd тропі́чний дощови́й ліс

dispendium -iī, n (dispendō2) odtehtanje (prim.: dispendium ideo, quod in dispendendo solet minus fieri Varr.); od tod

1. stroški, zastonjski ali nepotrebni izdatek: minore sui dispendio Pl., sine suo dispendio Ter., sine damno et dispendio Pl., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., ista dispendia Pr., dispendium magnum afferre domino Col., insanissimum dispendiorum malum Sen. rh.

2. pren. izguba, škoda: Mel., Aus., Amm., Cl., plus dispendi facere Lucr. več izgubiti, morae dispendia V. izguba časa, in mea dispendia O. v svojo škodo, deserta petens dispendia silvae Lucan. dolg ovinek skozi gozd, longa dispendia viarum Mart. dolgo in težavno potovanje, luminis mensis (= lunae) ali lunae senescentis dispendia Ap. pojemanje, staranje.