Franja

tainta (tegaintega/teinte …) sounso (stran tainta Seite soundso)
gospod Tainta Herr Soundso
| ➞ → ta

tápatá (tégapatéga) adj. m, f pog. il tal dei tali, la tal dei tali:
tapata župan il sindaco tal dei tali
gospod Tapata il signor Tal dei Tali

telefón telephone, phone; žargon blower

po telefónu by telephone, by phone
preko telefóna over the telephone (ali phone)
Gospod X. pri telefónu! Mr. X. here!, Mr. X. speaking!
telefón dvojček party line
telefón na kovance pay-phone, prepayment telephone
hišni telefón inter-office communication
ognjeni telefón signal fires pl
imate telefón (= telefonski aparat)? are you on the phone?
govoriti po telefónu to talk on the phone
ostanite pri telefónu! hold the line!
poklicati koga po telefónu to phone someone; to ring someone up, to give someone a ring
telefón zvoni! the phone's ringing!
telefón za te you're wanted on the phone, it's for you

thank² [ɵæŋk] prehodni glagol
zahvaliti se

to thank s.o. for s.th. zahvaliti se komu za kaj
(I) thank you! hvala!
no, thank you! ne, hvala!
(yes), thank you! (da), prosim!
thank you for nothing (ironično) se najlepše zahvaljujem; hvala vam tudi za to, bom že brez vas!
thanking you in anticipation (ali beforehand, ali in advance) zahvaljujoč se vam vnaprej
I'll thank you for some bread prosim (vas) malo kruha
I will thank you to leave that to me bil bi vam hvaležen, če bi to prepustili meni
he has only himself to thank for it samo sebi se mora za to zahvaliti (si to pripisati)
your tea, sir, thank you vaš čaj, gospod, prosim!

thee [ði:]

1. zaimek
zastarelo, poetično, Biblija (3. in 4. sklon od thou) tebi, tebe; ti, te
narečno ti

the Lord be with thee Gospod bodi s teboj

2. prehodni glagol
uporabljati

to thee and thou reči (komu) ti, tikati (koga)

tipo

A) m

1. vtis, kov:
il tipo di una medaglia vtis medalje

2. tip, vzorec, model; vrsta:
il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
merce di tutti i tipi blago vseh vrst
di tipo, sul tipo di podoben

3. tip, vrsta (značilna, biološka):
tipo costituzionale biotip
il tipo mongolo mongolski tip
il tipo del seduttore zapeljivec

4. lit. tip, lik

5. ekst. izvirnež, posebnež:
un bel tipo čuden patron, tiček
un tipo nekdo
un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
essere un tipo biti osebnost

6.
tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke

B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
famiglia tipo tipična družina
reddito tipo povprečni dohodek

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

très [trɛ] adverbe zelo, močnó, silno

très peu zelo malo
un monsieur très comme il faut zelo spodoben gospod
elle est déjà très femme ona je že prava ženska
j'ai très faim, très soif, très peur zelo sem lačen, žejen, zelo se bojim (me je strah)
faites très attention! zelo pazite!
j'en ai très envie tega si zelo želim
être très au courant biti zelo na tekočem
c'est très dommage to je zelo škoda
avoir très sommeil biti zelo zaspan

usmíliti se

usmíliti se koga to have (ali to take) pity on someone; to have mercy on someone; to show mercy to someone
bog se usmili! (goodness) gracious me!; good gracious, goodness gracious!
usmili se jih, Gospod! religija Lord, have mercy on them!
usmili(te) se! (usmiljenje!) have a heart!

vattelappesca avv. pog. bogsigavedi:
il signor Vattelappesca gospod X

vēcchio

A) agg. (m pl. -chi)

1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino

4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda

6. pren. zastarel

7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina

8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

B) m (f -ia)

1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši

2.
vecchi pl. predniki

3. staro, zastarelo

velespoštovan

velespoštovani gospod! (v pismu) Muy distinguido señor mío

veleučèn (-êna -o) adj. knjiž. dottissimo, eruditissimo:
star. (v vljudnostnem nagovoru) veleučeni gospod profesor esimio professore

vīlla -ae, f (iz vīesla; prim. vīcus)

1. podeželska pristava, podeželski dvorec, podeželsko (selsko) posestvo, podeželska posest, zaselek, vila, starejše zaselje, (v)ladanje: Ca., Ter., H., Plin., Gell. idr., rustica pristava za kmetijsko rabo, in urbana krasen podeželski dvorec le za zabavo: Varr. ali urbana podeželski dvorec, v katerem biva gospod(ar), rustica pristava, v kateri prebivata vilicus, vinitor idr. sužnji delavci, in fructuaria pristava, kjer hranijo poljske pridelke: Col. idr., Verres hebet plenam domum (hišo v mestu), villas refertas Ci., domus in Palatio, villa in Tusculano Ci., villa magnifica Ci., quia frumenta aut in agris aut in villis sunt Ci., esse villam totius anni (celo leto prijetno bivališče) Sen. ph.; poseb. vīlla publica „mestni dvorec“, javno poslopje na Marsovem polju, v katerem so oblastniki opravljali cenitev imetja rimskih državljanov in vojaške nabore; tam so tudi nudili bivališče poslancem tujih narodov, ker ti niso smeli v mesto: Varr., L., Val. Max., Fl., Aur.; podoben dvorec je nameraval zgraditi tudi Cezar: Ci. ep.

2. = rus: Plin. iun.

3. vas, naselje, starejše selo: villae coloni Ap.

villano

A) m (f -na)

1. kmet:
villano rifatto, rivestito slabš. novopečeni, jari gospod

2. ekst. pren. kmetavzar, neotesanec

B) agg. kmetavzarski, neotesan, neolikan; surov, žaljiv
PREGOVORI: carta canta, villan dorme preg. pisana beseda ostane

visokoróden (-dna -o) adj. d'alto lignaggio, illustre:
nekdaj (v vljudnostnem nagovoru) visokorodni gospod illustrissimo signore, Vostra Signoria Illustrissima

vlačiti koga po blatu frazem
(sramotiti koga) ▸ sárba tipor valakit
Noben gospod si ne želi, da ga ceneni tisk vlači po blatu. ▸ Egyik úr sem szeretné, hogy a tisztelt sajtó sárba tiporja.

voici [vwasi] préposition tu je (sta, so)

me voici! tu sem!
vous voici déjà? ste že tu?
voici comment il faut faire tako(le) je treba napraviti
voici venir l'été poletje prihaja
il a quitté la France voici bientôt 10 ans deset let bo že skoro, kar je zapustil Francijo
monsieur que voici tale gospod

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel