Franja

Zadetki iskanja

  • tainta (tegaintega/teinte …) sounso (stran tainta Seite soundso)
    gospod Tainta Herr Soundso
    | ➞ → ta
  • tápatá (tégapatéga) adj. m, f pog. il tal dei tali, la tal dei tali:
    tapata župan il sindaco tal dei tali
    gospod Tapata il signor Tal dei Tali
  • telefón telephone, phone; žargon blower

    po telefónu by telephone, by phone
    preko telefóna over the telephone (ali phone)
    Gospod X. pri telefónu! Mr. X. here!, Mr. X. speaking!
    telefón dvojček party line
    telefón na kovance pay-phone, prepayment telephone
    hišni telefón inter-office communication
    ognjeni telefón signal fires pl
    imate telefón (= telefonski aparat)? are you on the phone?
    govoriti po telefónu to talk on the phone
    ostanite pri telefónu! hold the line!
    poklicati koga po telefónu to phone someone; to ring someone up, to give someone a ring
    telefón zvoni! the phone's ringing!
    telefón za te you're wanted on the phone, it's for you
  • thank2 [ɵæŋk] prehodni glagol
    zahvaliti se

    to thank s.o. for s.th. zahvaliti se komu za kaj
    (I) thank you! hvala!
    no, thank you! ne, hvala!
    (yes), thank you! (da), prosim!
    thank you for nothing (ironično) se najlepše zahvaljujem; hvala vam tudi za to, bom že brez vas!
    thanking you in anticipation (ali beforehand, ali in advance) zahvaljujoč se vam vnaprej
    I'll thank you for some bread prosim (vas) malo kruha
    I will thank you to leave that to me bil bi vam hvaležen, če bi to prepustili meni
    he has only himself to thank for it samo sebi se mora za to zahvaliti (si to pripisati)
    your tea, sir, thank you vaš čaj, gospod, prosim!
  • thee [ði:]

    1. zaimek
    zastarelo, poetično, Biblija (3. in 4. sklon od thou) tebi, tebe; ti, te
    narečno ti

    the Lord be with thee Gospod bodi s teboj

    2. prehodni glagol
    uporabljati

    to thee and thou reči (komu) ti, tikati (koga)
  • tipo

    A) m

    1. vtis, kov:
    il tipo di una medaglia vtis medalje

    2. tip, vzorec, model; vrsta:
    il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
    il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
    merce di tutti i tipi blago vseh vrst
    di tipo, sul tipo di podoben

    3. tip, vrsta (značilna, biološka):
    tipo costituzionale biotip
    il tipo mongolo mongolski tip
    il tipo del seduttore zapeljivec

    4. lit. tip, lik

    5. ekst. izvirnež, posebnež:
    un bel tipo čuden patron, tiček
    un tipo nekdo
    un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
    essere un tipo biti osebnost

    6.
    tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke

    B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
    famiglia tipo tipična družina
    reddito tipo povprečni dohodek
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • très [trɛ] adverbe zelo, močnó, silno

    très peu zelo malo
    un monsieur très comme il faut zelo spodoben gospod
    elle est déjà très femme ona je že prava ženska
    j'ai très faim, très soif, très peur zelo sem lačen, žejen, zelo se bojim (me je strah)
    faites très attention! zelo pazite!
    j'en ai très envie tega si zelo želim
    être très au courant biti zelo na tekočem
    c'est très dommage to je zelo škoda
    avoir très sommeil biti zelo zaspan
  • usmíliti se

    usmíliti se koga to have (ali to take) pity on someone; to have mercy on someone; to show mercy to someone
    bog se usmili! (goodness) gracious me!; good gracious, goodness gracious!
    usmili se jih, Gospod! religija Lord, have mercy on them!
    usmili(te) se! (usmiljenje!) have a heart!
  • vattelappesca avv. pog. bogsigavedi:
    il signor Vattelappesca gospod X
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • velespoštovan

    velespoštovani gospod! (v pismu) Muy distinguido señor mío
  • veleučèn (-êna -o) adj. knjiž. dottissimo, eruditissimo:
    star. (v vljudnostnem nagovoru) veleučeni gospod profesor esimio professore
  • vīlla -ae, f (iz vīesla; prim. vīcus)

    1. podeželska pristava, podeželski dvorec, podeželsko (selsko) posestvo, podeželska posest, zaselek, vila, starejše zaselje, (v)ladanje: Ca., Ter., H., Plin., Gell. idr., rustica pristava za kmetijsko rabo, in urbana krasen podeželski dvorec le za zabavo: Varr. ali urbana podeželski dvorec, v katerem biva gospod(ar), rustica pristava, v kateri prebivata vilicus, vinitor idr. sužnji delavci, in fructuaria pristava, kjer hranijo poljske pridelke: Col. idr., Verres hebet plenam domum (hišo v mestu), villas refertas Ci., domus in Palatio, villa in Tusculano Ci., villa magnifica Ci., quia frumenta aut in agris aut in villis sunt Ci., esse villam totius anni (celo leto prijetno bivališče) Sen. ph.; poseb. vīlla publica „mestni dvorec“, javno poslopje na Marsovem polju, v katerem so oblastniki opravljali cenitev imetja rimskih državljanov in vojaške nabore; tam so tudi nudili bivališče poslancem tujih narodov, ker ti niso smeli v mesto: Varr., L., Val. Max., Fl., Aur.; podoben dvorec je nameraval zgraditi tudi Cezar: Ci. ep.

    2. = rus: Plin. iun.

    3. vas, naselje, starejše selo: villae coloni Ap.
  • villano

    A) m (f -na)

    1. kmet:
    villano rifatto, rivestito slabš. novopečeni, jari gospod

    2. ekst. pren. kmetavzar, neotesanec

    B) agg. kmetavzarski, neotesan, neolikan; surov, žaljiv
    PREGOVORI: carta canta, villan dorme preg. pisana beseda ostane
  • visokoróden (-dna -o) adj. d'alto lignaggio, illustre:
    nekdaj (v vljudnostnem nagovoru) visokorodni gospod illustrissimo signore, Vostra Signoria Illustrissima
  • vlačiti koga po blatu frazem
    (sramotiti koga) ▸ sárba tipor valakit
    Noben gospod si ne želi, da ga ceneni tisk vlači po blatu. ▸ Egyik úr sem szeretné, hogy a tisztelt sajtó sárba tiporja.
  • voici [vwasi] préposition tu je (sta, so)

    me voici! tu sem!
    vous voici déjà? ste že tu?
    voici comment il faut faire tako(le) je treba napraviti
    voici venir l'été poletje prihaja
    il a quitté la France voici bientôt 10 ans deset let bo že skoro, kar je zapustil Francijo
    monsieur que voici tale gospod
  • vŕh (-a) m

    1. cima, vetta, sommità:
    najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
    kopast, stožčast vrh mammellone, cono
    skalnat vrh cima rocciosa
    jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
    vrh zvonika la cima del campanile
    povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
    anat. pljučni vrh apice polmonare
    valovni vrh cresta d'onda
    mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
    arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
    navt. vrh jamborja riva
    hidr. vrh jeza pignone
    teh. vrh plamena dardo

    2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
    pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
    vrh jezika punta della lingua
    knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

    3. (površina, gladina) superficie:
    priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

    4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
    naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

    5. apice, culmine, apogeo; punta:
    uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

    6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
    strankarski vrh il vertice di un partito
    konferenca na vrhu conferenza al vertice

    7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
    biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

    8. (najvišja uvrstitev) cima:
    z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

    9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
    bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
    žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
    mera polna do vrha il colmo della misura
    pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice
  • what [wɔt]

    1. zaimek
    (vprašalni zaimek) kaj; koliko!

    what for? čemu?, zakaj?
    what ever for? toda zakaj?
    what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
    and what all pogovorno in kaj še vse
    what not kar si bodi, karkoli
    my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
    what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
    what of that? kaj za to?, nič za to
    what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
    what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
    what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
    what's it all about? za kaj (pa) gre?
    so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
    but what pogovorno ki ne (bi)
    not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
    what is the matter? kaj (pa) je?
    what is he like? kakšen je on?
    what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
    well, what of it? no, in kaj za to?
    what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
    to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
    what is the news? kaj je novega?
    you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
    he claims to a what? kaj hoče on biti?
    what is he the better for it? kaj ima on od tega?
    I'll tell you what nekaj ti povem
    Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

    2. zaimek
    (relativni zaimek) kar

    do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
    happen what may naj se zgodi, kar hoče!
    we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
    this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
    and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
    but what razen (tega, teh)
    he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
    there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

    3. pridevnik
    kakšen, kateri, kolikšen

    what luck! kakšna sreča!
    what a queer idea! kakšna čudna ideja!
    what a fool I am! kako sem neumen!
    he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
    take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
    what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

    4. prislov
    kako

    what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
    what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
    but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
    not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
    never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

    5. medmet
    kaj!, kako!
    britanska angleščina kaj ne?

    what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
    a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

    6. veznik
    pogovorno kolikor

    he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel