Franja

Parnāsus ali Parnassus -ī, m (Παρνασός ali po poznejši pisavi Παρνασσός) Parnás, gora z dvema vrhoma v Fokidi, posvečena Apolonu in Muzam; ob njej so stali Delfi, na njej pa je bil kastalijski izvir: Plin., biceps O., iugum Parnasi L., biverticis Parnasi Stat., bicipiti Parnaso Pers. — Soobl. Parnās(s)os -ī: Mel., Stat. Od tod adj.

1. Parnās(s)ius 3 (Παρνάσιος) parnáški in pesn. = délfski, Apólonov, apólonski: rupes V., laurus V., templa, Themis O., vox Val. Fl. delfskega preročišča; subst. Parnassia -ae, f Parnásijka = Muza: Cl.

2. Parnāsis -idis, f (Παρνασίς) parnáška (parnáški): lauro Parnaside vinctus O.

Parnēs -ētis, m (Πάρνης, gen. Πάρνηϑος) Párnes (Parnét), gora v Atiki na meji z Bojotijo (zdaj Ozia ali Nozia): Stat., Sen. tr.

partorire v. tr. (pres. partorisco)

1. roditi:
partorire un maschio, una femmina roditi dečka, deklico
la montagna ha partorito il topolino pren. tresla se je gora, rodila se je miš; veliko grmenja, malo dežja

2. pren. šalj. izumiti

3. pren. roditi, povzročiti:
partorire odio roditi sovraštvo

parturiō -īre -īvī (desid. k pariō)

1. hoteti (po)roditi, pripravljati se na porod, na porodu biti, biti v porodnih bolečinah: Ter., Suet. idr., nato parturientis (porodnice) ades O., canis parturiens Ph. koteča; (o kokoših) nesti: Varr.; pren.: parturit ager V. hoče roditi (sadove), zeleni, arbos V. poganja; preg.: parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H. ali mons parturibat gemitus immanes ciens … : at ille murem peperit Ph. „tresla se je gora, rodila se je miš“ (o velikih pripravah in majhnem uspehu; prim. gr. ὤδινεν ὄρος, τὸ δ' ἔτεκε μῦν).

2. pesn. roditi (rojevati), prinesti (prinašati): Germania parturit fetus H., Notus p. imbres H., Liberum Plin., ante colles parturiebar Vulg.

3. metaf.
a) kaj v mislih nositi, imeti, skrivoma snovati, kaniti, nameravati, namenjen biti, namen imeti: quod diu parturit animus vester, aliquando pariat L., dolor populi pariat, quod iam diu parturit Ci., conceptum periculum res publica parturit Ci., minas p. O.
b) v skrbeh biti, tesno biti komu pri srcu: parturiat unus pro pluribus Ci., iam misellam puellam parturibam Ap.

Opomba: Sinkop. impf. parturibam: Ap., parturibat: Ph., Fulg.; pf. parturivit: Ambr.

Pausilōpum -i, n (Παυσίλυπον) Pavzilíp, gora med Neapljem in Puteoli, kjer je imel Vedij Polion vilo: Plin.

Pelinnaeus -ī, m Pelináj

1. gora na Hiosu: Plin.

Pēlion -iī, n (Πήλιον) Pélion, gora v Tesaliji (zdaj Petras), južni podaljšek gore Osa; tvori polotok Magnezija: O., H., Mel. — Soobl. Pēlius -iī, m Pélij: Plin., mons Pelius Ci. — Od tod adj. Pēliacus 3 (Πηλιακός) pélijski, Pélijev, s Pélija, sploh = tesál(ij)ski: vertex Cat., apex C., trabs Pr. ali carina Val. Fl. = ladja Argo (ker so les zanjo sekali na Peliju), cuspis O. (= gr. Πηλιαδὸν δόρυ) Ahilova, axis Sen. tr. Ahilov voz. Pēlius 3 pélijski, Pélijev: in nemore Pelio Enn. ap. Ci., Pelii nemoris iugo Ph. Pēlias -adis, f pélijska, s Pélija: arbor, hasta O.

peril|o¹ srednji spol (-a …)

1. die Wäsche, strokovno: die Unterkleidung; -wäsche (belo Weißwäsche, erotično Reizwäsche, namizno Tischwäsche, nočno Nachtwäsche, osebno Leibwäsche, otroško Kinderwäsche, platneno Leinenwäsche, posteljno Bettwäsche, spodnje Unterwäsche, volneno Wollwäsche, za dojenčke Babywäsche, za revmatike Rheumawäsche)

2. kar se pere: die Wäsche, das Waschgut (barvasto Buntwäsche, občutljivo Feinwäsche, ki se kuha Kochwäsche, suho Trockenwäsche)
umazano perilo Schmutzwäsche, schmutzige Wäsche
perilo za likanje die Bügelwäsche
figurativno prati umazano perilo schmutzige Wäsche waschen
|
… za perilo Wäsche-
(košara der Wäschekorb, omara der Wäscheschrank, centrifuga die Wäscheschleuder, stojalo der Wäscheständer, škrob die Wäschestärke, vrv die Wäscheleine)
… perila Wäsche-
(gora der Wäscheberg, izdajanje die Wäscheausgabe, kos das Wäschestück, pranje das Wäschewaschen, tovarna die Wäschefabrik)
trgovina s perilom das Wäschegeschäft

Pimpla -ae, f (Πίμπλα) Pímpla, mesto, gora in studenec v južni Makedoniji, posvečeni Muzam. Od tod

1. adj. Pimplēus 3 pímp(e)lski (pimpléjski), Muzam posvečen: mons Cat., antrum Mart.; subst. Pimplēa -ae, f Pimplêja
a) = Muza: H.
b) = Muzam posvečen vir: Stat.

2. Pimplēis -idis, acc. -ida, f (Πιμπληΐς) Pimpleída
a) = Muza: Varr., H. (z voc. Pimplei), Mart.
b) = področje ob gori Pimpla: si recolis Pimpleida Aus. = če ljubiš Muze, če se učiš ali pesniš.

plešast pridevnik
1. (brez las) ▸ kopasz, tarLani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
2. (o površini) ▸ kopasz, kopárNa Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

Poenīnus 3 (v rokopisih tudi Pēnīnus, Pēnnīnus; gr. Ποίνινος; ime je kelt. izvora) penínski: Poeninae Alpes T. Peninske Alpe (prelaz Velikega sv. Bernharda in okoliška pogorja do Sv. Gotarda) = Poenina iuga T. Peninsko pogorje, Poeninus mons Sen. ph. Peninska gora (= Veliki sv. Bernard), tudi samo Poeninus (sc. mons) L., iter Poeninum T. prelaz čez Peninsko goro.

prō-cumbō -ere -cubuī -cubitum (prim. cubāre)

1. naprej se položiti (polagati), naprej se zlekniti (zlekovati), naprej leči (legati), naprej se nagniti (nagibati), naprej se upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati) se: Pl., Plin. iun., Stat., Suet., Amm. idr., olli (sc. remiges) certamine summo procumbunt V. = poprijemajo za vesla, tigna procumbunt secundum fluminis naturam C. grede se nagibajo (so nagnjene) glede na tok reke, p. in vicini domum semipedem Icti. (o steni), planities sub radicibus montium procumbit Cu. leži (se razprostira) poševno pred vznožjem gorovja = vznožje gora visi proti planoti; tako tudi: mons Haemus vasto iugo procumbens in pontum Plin.; (v sovražnem pomenu) planiti na kaj: quos procumbet in armos (sc. leo)? Mart.; pren. vda(ja)ti se čemu, preda(ja)ti se čemu, prepustiti (prepuščati) se čemu, pogrezniti (pogrezati) se v kaj, kam: p. in voluptates (naspr. abstinere voluptatibus) Sen. ph.

2. vreči se na tla, na tla pasti (padati), (z)gruditi se, klecniti (klecati), (z)rušiti se, porušiti se, leči, uleči (ulegati) se, ponižati (poniževati) se: bucula procumbit in ulvā V., alces procumbunt C., loco herbido procubuit L., p. quietis causā C., p. in genua Cu.; o molilcih in prosilcih: p. templis Tib., procumbit humi pronus O., flexo p. genu O. pasti na upognjeno koleno, p. alicui ad pedes C. ali ante pedes Petr. ali ad genua alicuius L. ali alicui ad genua Petr. ali (pesn.) genibus O. pasti na kolena (pred kom), senatu ad infimas obtestationes procumbente T. ko se je senat kleče poniževal; frumenta imbribus procubuerant C. se je bilo poleglo, procumbunt nemora Lucan., cum ventus procumbit Lucr. se poleže, agger in fossam procubuit L., ulmus in aram procumbebat Plin. se je zvračal (prevračal), je padal, tecta … super habitantes procumbunt Q., domus procumbit in domini caput O., moenia procubuisse O.; v pomenu pass. glag. (= caedi): dextrā alicuius p. V., procumbit humi bos V. telebne na tla = se pobije, procumbere alicui T. podleči komu, pred kom (v boju).

3. metaf. propasti (propadati): res procubuere meae O., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., fluentem procumbentemque rem publicam restituere Vell.

reach² [ri:č]

1. prehodni glagol
iztegniti (forth, out)
izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti (from komu ali čemu)
dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)

to reach a great age doživeti visoko starost
to reach a blow prisoliti (komu) zaušnico
this book reached its 10^th edition ta knjiga je doživela 10. izdajo
reach me that book, will you? podaj mi ono knjigo, prosim!
to reach the ceiling segati do stropa
the boat reached the shore čoln je prispel do brega
to reach a conclusion priti do (nekega) zaključka
the cost reached 1000 dollars stroški so znesli 1000 dolarjev
he reached down his hat snel je klobuk s kljuke
to reach forth one's hand iztegniti (izprožiti, podati) roko
my land reaches the hills moja zemlja sega do brd
my letter reached him in time moje pismo mu je pravočasno prišlo v roke
to reach perfection doseči popolnost
to reach an understanding doseči sporazum
the water reached my knees voda mi je segla do kolen

2. neprehodni glagol
seči, poseči (after, at, for po)
raztezati se (to k, do)
prožiti se; priti (to do)
(do)segati; nagniti se (forward naprej, toward k, proti)
figurativno težiti k čemu, iti (at, after za čem)
napenjati se; prodreti (into v)
dojeti, doumeti, razumeti

as far as the eye can reach kakor daleč lahko seže oko
the coat reaches to the knees plašč sega do kolen
to reach back to the time of Napoleon segati nazaj v Napoleonove čase
his boots reach up to the knees škornji mu segajo do kolen
the country reaches from the sea to the mountains dežela sega, se razprostira od morja do gorá
he reached for a weapon segel je po orožju

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

rogàt (-áta -o) adj. munito di corna, cornuto:
čreda rogate živine mandria di bovini
rogata gora picco
bot. rogata vijolica viola cornuta (Viola cornuta)
knjiž. rogati mož marito cornuto

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

Sardemīsos ali Sardemīsus -ī, m Sardemíz, gora v Pamfiliji: MEL., PLIN.

sea [si:] samostalnik
morje; ocean; val
figurativno veliko prostranstvo, velika množina
figurativno morje, mnogo, veliko

at sea na morju
in the open sea na odprtem morju
on the sea na morju, ob morju
beyond (over) sea(s) prek, onstran morja
by sea and land po morju in po kopnem
between devil and deep sea med dvema zloma, med nakovalom in kladivom
seas of blood figurativno morja, potoki krvi
a sea of clouds morje oblakov
a sea of difficulties morje (mnogo, veliko) težav
seas mountains high kot gora visoki morski valovi
a sea like a looking glass, a sea like a sheet of glass kot zrcalo (steklo) gladko morje
sea protest dokazilo pomorske nezgode
sea shanty mornarska pesem
the four seas štiri morja okrog Velike Britanije
choppy sea nagubano, nagrbančeno morje
a heavy (rough) sea razburkano morje
the high sea odprto morje; morje zunaj teritorialnih voda
long sea dolgi pravilni morski valovi
short sea kratki nepravilni valovi
I am (all) at sea figurativno čisto sem zmeden (v dvomih), ne vem, kaj naj naredim
to follow the sea biti pomorščak
when the sea gives up its dead figurativno na sodni dan
to go to sea vkrcati se; postati mornar
to head the sea pluti proti valovom
to put to sea spustiti (ladjo) v morje, splaviti (ladjo)

Semnōnēs -um, m (Σέμνωνες, Σέμνονες) Semnóni, germansko pleme, glavno pleme Svebov (predniki današnjih Švabov); T. poroča, da so živeli med Odro in Labo severno od Krkonoških gora: T., VELL.