Franja

prō-speculor -ārī -ātus sum (prō in speculārī)

1. intr. gledati v dalj(av)o, oprez(ov)ati, ogledovati si: de vallo Auct. b. Afr.; occ. opazovati, ogledovati: aliquem prospeculatum ad locum castris capiendum mittere L.

2. trans. željno se ozreti (ozirati) za čim, gledaje čakati (pričakovati) kaj ali pričakujoče (pričakovanja polno, željno) gledati (se ozirati) za čim, prežati na kaj: adventum imperatoris e muris L.

pròzirati -rēm
I. gledati skozi
II. prozirati se (nejasno) se videti: gdješto jedva si prozirao kroz maglu stado ovaca

pȕćkati -ām
1. puhati: starac me je slušao, pućkajući na podugačak čibuk; i mašina poče raditi, pućkati i zujati
2. ekspr. zapravljati: sad on polako pućka što mu je otac ostavio
3. tleskati, mlaskati: pljeska rukama i pućka usnama od zadovoljstva
4. brleti: jedni škilje u svjetiljku što pućka na zidu
5. kavdrati: ćurke se sletjele pa pućkaju
6. petpedikati: nerado čuju ratari prepelicu da s proljeća mnogo udara i pućka
7. brusiti: tetrijeb pućka
8. ščuvati: pućkati psa na koga
9. ravnodušno gledati na kaj, na koga: on pućka na zemaljske gmizavce što se zovu ljudi

quiēscō -ere, quiēvī, quiētum (quiēs1)

1. poči(va)ti, odpoči(va)ti se (si), mirno ležati: Pl., Ter., L., H., Sen. ph., Val. Fl. idr. Prvotno pomeni quiesco kot incoh. „upokojiti se“, „umiriti se“; prim.: ut saltem in morte quiescam V., postquam flamma quievit V. se je polegel, nox erat, silvae et aequora quiērant V. gozdovi in morski valovi so se bili umirili = so mirovali, priusquam sedibus ossa quiērunt V. so našle pokoj = počivajo; postopoma pa je dobil tudi pr. pomen pf. in torej izraža stanje: ramis dependet galea et prato arma quiescunt V. mirno leži, terra Plin. ali humus quiescit Petr. leži (je) v pušči = je neobdelana, je opuščena; quiescere in aliquā re (u)tešiti se, zadovoljiti se, zadovoljen biti s čim: ne victos quidem in miserā et inopi senectā quiescere Iust.; occ.
a) počivati = spati: Pl. idr., praetor quiescebat Ci., ut cenati quiescerent Ci., casa, in quā quiescebat N., habitus corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun., somnum humanum quievi Ap. spal sem kakor človek; toda: somno quiescere Cu. zaradi spanja počivati.
b) (o mrtvih in njihovih kosteh) počivati v grobu: nunc compostus quiescit V., felicius ossa quiescant O., patrono meo ossa bene quiescant Petr.
c) umolkniti, obmolkniti, utihniti, molčati: quiescere Ter., Corn., iam quiescebant voces hominumque canumque O., aliquem quiescere iubere Ci.
d) v govoru preneha(va)ti, premolkniti (premolkovati), obmolkniti (obmolkovati): Ci.

2. metaf.
a) α) mirovati = ne lotiti (lotevati) se ničesar, biti miren, biti nedelaven, držati roke križem in gledati: inimici (sc. Alcibiadis) quiescendum in praesenti decreverunt N., quod si quiessem, nihil evenisset mali Ter., quiescere viginti dies Ci., cum quiescunt, probant Ci. β) mirovati = živeti v miru (tj. brez vojske, bojevanja, vstaje): urbs illa non potest quiescere Ci., quieverunt per paucos dies L. γ) mirovati = ne mešati (vmešavati, vtikati) se v politiko, ne udeleževati se javnega življenja, umakniti se, biti nepristranski (nevtralen): Suet. idr., quiescere in re publicā Ci. biti zasebnik, živeti kot zasebnik, quiescamus, ne nostram culpam coarguamus Ci., scribis Peducaeo nostro probari, quod quierim Ci.
b) mir imeti pred kom, čim, biti nemočen pred kom, čim, ne biti (ostati) (pri)zadet od česa, odpoči(va)ti se od česa: Ter. idr., numquamne quiescet civitas nostra a suppliciis? L.; za nikalnico z donec: nec umquam Syracusas quieturas, donec quidquam externorum auxiliorum … esset L., nec umquam, donec sanguinis nominisque Barcini quisquam supersit, quietura Romana foedera L.
c) opustiti (opuščati), pustiti (puščati) na (pri) miru, (pre)nehati, odnehati: Gell., Cass. idr., indoctus pilae discive quiescit H., laudes alicuius quiescere Stat., Tranio, si sapis, quiesce! — Tu quiesce hanc rem modo petere! Pl., quid faciam, praescribe! — Quiescas! — Ne faciam, inquis, omnino versūs? H., uno quiesce bello Sen. rh., nimia ista, quae dominantur in civitate, potentia in hoc solo genere quiescit Ci. ponehuje = je brez veljave.
d) biti mirne duše, biti brez skrbi: quiescas! Ter., ego dabo, quiesce! Ter., quiescas cetera Pl. v drugem. — Od tod adj. pt. pf. quietus 3, adv. - ē

1. mirujoč, miren: Ter. idr., ea cura quietos sollicitat V. jim moti (njihov) mir, jih moti v (njihovem) miru, otiosam aetatem et quietam sine ullo labore traducere Ci., salis fluctūs quieti V., amnis H. mirno tekoča, aequor quietius H., baca Col. uležana (naspr. recens), aëre lapsa (sc. avis) quieto V. po mirnem (tihem) zraku; subst.
a) quiētālis -is, m (sc. locus) počivališče: quietalis ab antiquis dicebatur Orcus Fest.
b) quiētum -ī, n miren (tih) zrak: Petr.; occ. (mirno) speč: quos … simul quietos nox habuerat T. ki jih je bila noč videla skupaj speče.

2. mirujoč, miren, miroven, mirovalen = vzdržujoč se nemirov (bojev, vstaje, političnih homatij, sporov), neopredeljen, nevtralen: domi quietus fuit N. se je držal mirno, habuit Caesar Galliam quietiorem C., quietissima pars Galliae C., quieta et perturbata res publica Ci., quieto exercitu pacatum agrum peragravit L., quieto sedente rege ad Elpeum L.; subst.
a) quiētī -ōrum, m nevtralni (ljudje), nevtralci, nevtralisti, neopredeljeni, nobenostranci: quietis mortem minari S. fr., quietos lacessere Iust.
b) quiēta -ōrum, n javni mir, umirjene razmere: quieta movere S., quieta turbidis antehabeo T.

3. kdor ima mir pred kom, čim, nemočen pred kom, čim, prost česa: ne tribunal quidem satis quietum erat L., urbs immunis belli atque quieta V., a bello ut quieta esset provincia L., quiete vitam agere Ci., quietissime se receperunt C., nihil apud hostes quietum pati, quominus subitis excursibus popularetur T. ni puščal sovražnika z mirom, temveč je nenadoma udarjal nanj in pustošil.

4. oseben, zaseben, privaten, sam zase: vita privata et quieta Ci., maior cura efficiendi rem publicam gerentibus quam quietis Ci., quiete vivere Ci. zase se držati, sam zase živeti, živeti umaknjeno (v zasebnosti).

5. (o značaju) miren = mirnodušen, pohleven, vdan, previden, pazljiv, oprezen (naspr. acer): Ter., Varr., Vell., Sen. ph., Cels. idr., casum quieto et aequo animo ferre C., senis sermo quietus et remissus Ci., integri, quieti, otiosi homines Ci., de istoc quietus esto Pl. bodi miren, ne razvnemi se, regina quietum accipit in Teucros animum V., ad omnia … quietā cum industriā aderat T., apte et quiete ferre aliquid Ci. vdano in ne godrnjaje, leniter et quiete colloqui Ci. (naspr. iracunde rabioseve), hostem quietius tranquilliusque bellaturum L. manj bojevito in iskreno, quietius edere aliquid Macr. (naspr. avidius vorare); occ.
a) netrdnovoljen, brez krepke volje, brez trdne odločenosti = neodločen, omahljiv, negotov: ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, inbellis S.
b) nečastilakomen, nečastihlepen, ponižen, skromen, zmeren: vir rectus, integer, quietus ac paene ultra modum verecundus Plin., alioqui quietissimus Plin. iun.

Opomba: Obl. pf. in plpf. act. večinoma skrč.: quiērunt, quiērim, quiērint, quiērant, quiēssem, quiēsse.

quiz² [kwiz] prehodni glagol
(tudi britanska angleščina) dražiti, imeti za norca, potegniti; porogljivo gledati, zijati, gledati koga skozi monokel
ameriško spraševati, izprašati, zasliševati

rake² [réik] prehodni glagol
grabiti; zgrniti, zgrinjati, zbrati (together, up skupaj)
odnesti, prenesti, prepeljati (z vozom) (off, away)
poravnati, očistiti z grabljami (up, over)
figurativno zbirati, donašati (from od, iz)
prekopati, brskati po, iskati (for)
vojska & navtika streljati (na daljavo), tolči, biti z ognjem
neprehodni glagol
premetati, prekopati, povsod (pre)iskati, prebrskati (among, in med, v)
(o oknu) gledati na

to rake hay grabiti seno
to rake one's memory brskati v svojem spominu za...
to rake a ship vojska obsuti ladjo s topovskim ognjem
the window rakes the mountain range okno gleda na gorsko verigo

retrospect [rétrouspekt]

1. samostalnik
pogled nazaj, v preteklost; vračanje, poseganje nazaj (to na, v)
odnos, razmerje; retrospektivna sila, retroakcija

in retrospect gledajoč nazaj
in the retrospect v spominu

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
nazaj gledati; razmišljati o; živeti v spominih; poklicati v spomin; napotiti (to na)

review² [rivjú:] prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)gledati nazaj, pregledati; preiskovati; revidirati; napraviti revizijo (procesa); podvreči reviziji; dati pregled, oceniti, recenzirati, napisati recenzijo, pisati literarne ocene, kritike (za revije, časopise)
pedagoško ponoviti
vojska opraviti pregled (čet itd.), inspicirati (čete)

in reviewing our books ekonomija pri pregledu naših knjig
to review a book oceniti, recenzirati knjigo
to review the situation pregledati, oceniti položaj, situacijo
to review troops pregledati čete

rimirare

A) v. tr. (pres. rimiro)

1. knjižno ponovno gledati, občudovati:
rimirare il paesaggio občudovati razgled

2. gledati začudeno, pozorneje; ekst. presoditi, presojati

B) v. intr.
rimirare (a) ponovno meriti, pomeriti (v) (tudi pren.)

C) ➞ rimirarsi v. rifl. (pres. mi rimiro) zadovoljno se gledati, opazovati

rogáčiti rògāčīm
I. široko odpirati: rogačiti oči; to svaki radi, a ti, popa, prvi, možeš rogačiti oči koliko god hoćeš lahko gledaš debelo, začudeno, kolikor hočeš; oči su mu rogačile imel je široko odprte oči
II. rogačiti se gledati s široko odprtimi očmi, gledati začudeno: rogači se ti na mene koliko ti je god volja

rubber² [rʌ́bə]

1. samostalnik
kavčuk, gumi; radirka
(= rubber tire, rubber tyre) gumasti obroč (pnevmatika) na kolesu
množina, ameriško, pogovorno galoše, gumasti čevlji

rubber for packing tehnično tesnilni gumi
india-rubber gumica, radirka

2. pridevnik
gumast

rubber boat gumast čoln
rubber cement gumijeva raztopina, kavčukast kit
rubber solution gumijeva raztopina

3. prehodni glagol
gumirati; premazati, prevleči z gumo
neprehodni glagol
ameriško vrat iztegovati (od radovednosti); poželjivo gledati

rubberneck [rʌ́bənek]

1. samostalnik
ameriško, sleng oseba, ki se trudi, se napenja, da bi nekaj videla, zlasti iz radovednosti; zijalo, radovednež; radoveden turist, ki si ogleduje znamenitosti

rubberneck wagon ameriško izletniški avtobus za turiste, ki si ogledujejo znamenitosti

2. pridevnik
radoveden, radogleden

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
iztegovati vrat; truditi se, napenjati se, da bi nekaj videli (zlasti iz radovednosti); poželjivo gledati, radovedno motriti

sbirciare v. tr. (pres. sbircio)

1. bežno, kradoma gledati, pogledovati; kukati

2. ekst. premeriti, natančno si ogledati:
sbirciare qcn. da capo a piedi koga premeriti od nog do glave

scowl [skául]

1. samostalnik
mrščenje čela; mrk videz, srdit pogled (grimasa)

2. neprehodni glagol
mrko gledati, mrščiti se, mrščiti obrvi, gledati z neodobravanjem

to scowl at s.o. jezno (nevoljno, postrani, godrnjaje, neodobravajoče) koga gledati
prehodni glagol
izraziti (kaj) z mrkim pogledom
(= scowl down) premagati, prisiliti (koga) z mrkim pogledom

to scowl s.o. to silence utišati koga z mrkim pogledom

sogguardare v. tr., v. intr. (pres. sogguardo) kradoma gledati, pogledovati

spregledováti -ujem opraštati, gledati kroz prste: spregledovati komu napake

squint [skwint]

1. samostalnik
škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

to have a slight squint malo škiliti
I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

2. pridevnik
(redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

3. neprehodni glagol
škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
bežno pogledati; meriti (at na)
mežikati, na pol zapreti (oči)
prehodni glagol
zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati

srepéti -im, srepel -ela ukočeno, oštro gledati: srepeti v koga; ves večer je srepel predse

stare² [stɛ́ə] neprehodni glagol
buljiti, izbuljiti oči, strmeti, zijati, začudeno, debelo gledati (at na, v after za)
zijati; ježiti se (lasje)
prehodni glagol
s pogledom prisiliti, nagnati (koga) k čemu; buljiti (v koga), zijati (koga)

to stare at s.o. in horror z grozo strmeti v koga
to stare s.o. in the face figurativno pasti, skočiti v oči, biti očiten, neizbežen
death stareed me in the face smrt mi je pogledala v oči, mi je pretila
he stareed me out of countenance s svojim srepim pogledom me je zmedel
to stare into silence, to stare s.o. dumb utišati koga z ostrim pogledom
to make s.o. stare spraviti koga v začudenje
it will make everybody stare vsi se bodo temu čudili, vsi bodo zijali od začudenja
the truth of it stares us in the face resnica o tem nam bije v obraz
to stare down zmesti, zbegati (koga) s pogledom

stargaze [stá:geiz] neprehodni glagol
gledati v zvezde
figurativno sanjariti