Franja

incedibile agg. neprenosen, neodsvojljiv, ki ga ni moč odstopiti:
titoli incedibili neprenosni vrednostni papirji

incognizable [inkɔ́gnizəbl] pridevnik
ki se ga ne da spoznati

in-contāminābilis -e, adv. incontaminabiliter ki ga ni mogoče omadeževati, neoskrunljiv: Eccl.

in-contemplābilis -e (in [priv.], contemplārī) ki ga ni mogoče ogledovati ali premišljati o njem: Eccl.

in-contemptibilis -e (in [priv.], contemnere) ki ga ni moč (ali se ga ne sme) prezirati, nezaničljiv: Eccl.

inculpable [ɛ̃külpabl] adjectif ki ga ni moči obdolžiti ali obtožiti

indécouvrable [-kuvrabl] adjectif nenajdljiv, ki ga ni moči odkriti

in-dēprecābilis -e (in [priv.], dēprecārī) ki ga s prošnjami ni moč odvrniti: poena Gell.

indiscernible [indisə́:nəbl] pridevnik (indiscernibly prislov)
nerazločen, neopazen, nerazdeljiv; ki se ga ne razloči (from od)

in-discrētus 3 (in [priv.], discernere)

1. (konkr.) neločen, neločljiv: Varr., Q., Plin., Cels., Amm., indiscretis vocibus T. vse križem kričeč; occ.: suum cuique sanguinem (meso in kri) indiscretum esse T. neločljiv.

2. (abstr.) nerazločen, nerazločljiv, ki ga ni moč razlikovati: simillima proles, indiscreta suis (svojcem) V.

3. brez razločka (razlike): Sen. ph., Eutr., indiscreti inibunt (locos) T. ne glede na stan, hinc vel illinc adpellere indiscretum est T. je vseeno; v tem pomenu tudi adv. indiscrētē: Plin., Amm., Iul. Val.

in-dissimulābilis -e (in, dissimulāre) ki ga ni moč prikriti, tajiti: veritas Gell.

in-dissolūbilis -e ki ga ni moč razvozlati, nerazvezen, neločljiv, nerazdružljiv: nodus Plin.; metaf.: quoniam orti estis, indissolubiles esse non potestis Ci., in complicandis calumniarum nexibus Amm., homo Lact.

in-ēluibilis -e (in, ēluere) ki ga ni moč izprati, neizbrisljiv (neizbrisen): fucus, maculae Lact.

in-ēmeribilis -e (in, emerēre) ki si ga ni moč prislužiti ali pridobiti: Tert.

in-ēmundābilis -e ki ga ni mogoče oprati, umiti, očistiti: Innoc. ap. Aug.

in-ēvulsibilis -e (in, ēvellere) ki ga ni mogoče izruvati, neločljiv: Aug.

in-excitābilis -e ki ga ni mogoče zbuditi, nezdramen: somnus Sen. ph. trdno.

infartuato

A) agg. med. ki ga je prizadel infarkt

B) m (f -ta) med. infarktni bolnik

infestato agg. okužen; napaden, ki ga (kaj) napade

īn-formīdātus 3 ne strašen, ki se ga ne boje: Sil.