Franja

shooter [šute] verbe intransitif, sport izvesti strel, streljati

shooter directement au but streljati direktno na vrata (gól)

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo

simple [sɛ̃plə] adjectif preprost, enostaven; enojen; nekompliciran, naraven, neizumetničen; neprisiljen; skromen; naiven, lahkoveren

simple d'esprit bebast, duševno zaostal, nerazvit, masculin slahoumnež, bebec
mot masculin simple enostavna, nesestavljena beseda
c'est une simple question d'argent to je samo vprašanje denarja
il a su rester simple dans les honneurs znal je ostati preprost, skromen pri svojih časteh
simple comme bonjour zelo, skrajno enostaven
un simple soldat navaden vojak, borec
comptabilité féminin en partie simple enostavno knjigovodstvo
(familier) dans le plus simple appareil slečen, nag, gol
mécanisme masculin, procédé masculin simple preprost, nekompliciran mehanizem, postopek
c'est la simple vérité to je čista, gola resnica
ce n'est qu'une simple formalité to je le gola formalnost

slučáj chance; accident; (srečen) luck; (slep) hazard; contingency; (nesrečen) accident, mishap

čisti, gol slučáj the purest accident, pure chance, mere chance, quite an accident, pure luck
srečen slučáj happy chance, a piece of good luck
slučáj je ravno hotel as good (ali bad) luck would have it

slučáj hasard moški spol , cas moški spol

nepričakovan slučaj cas imprévu
srečen slučaj heureux hasard, heureuse rencontre, chance ženski spol
gol slučaj pur hasard
prepustiti kaj slučaju remettre (ali livrer, laisser) quelque chose au hasard
prepustiti se slučaju s'en remettre au hasard
slučaj je hotel, da le hasard a voulu que

slučáj azar m ; casualidad f ; acaso m

srečen slučaj feliz casualidad, feliz coincidencia f; (buena) suerte f; lance m de fortuna
nesrečen slučaj triste casualidad, trágica coincidencia; mala suerte f
nepričakovan slučaj caso; fortuito
bil je gol slučaj ha sido una casualidad
prepustiti slučaju dejar al azar, dejar al caso
slučaj je hotel, da ... dió la casualidad que...
slučaj je hotel, da je šel tam mimo quisó el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

spēcchio m (pl. -chi)

1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom

3. pren. hiša kot iz škatlice

4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali

6. preglednica

7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol

8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

9. hist. register dolžnikov (komune)

staffa¹ f

1. streme:
il bicchiere della staffa poslovilna čaša
essere con il piede nella staffa pren. biti pripravljen na odhod (tudi pren.);
perdere le staffe pren. pobesneti, ne se obvladati
segnare il gol della staffa šport doseči častni zadetek
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih

2. stopnica (pri vozu), podnožnik

3. (podnožni) hlačni trak

4.
staffa della vanga opornik lopate

5. alpin. klin

6. gradb. streme

stitch¹ [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda

with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju)

strel [é] moški spol (-a …)

1. iz strelnega orožja: der [Schuß] Schuss (milostni der [Gnadenschuß] Gnadenschuss, lovstvo Fangschuss, odbojni [Prellschuß] Prellschuss, oplazni [Krellschuß] Krellschuss, opozorilni [Warnschuß] Warnschuss, posamičen [Einzelschuß] Einzelschuss, poskusni [Probeschuß] Probeschuss, signalni [Signalschuß] Signalschuss, smrtni [Todesschuß] Todesschuss, strašilni [Schreckschuß] Schreckschuss, štartni [Startschuß] Startschuss, zaostali [Nachschuß] Nachschuss, iz bližine [Nahschuß] Nahschuss, iz daljave [Fernschuß] Fernschuss, iz puške [Gewehrschuß] Gewehrschuss, iz šibrovke [Schrotschuß] Schrotschuss, v glavo [Kopfschuß] Kopfschuss, v pleče lovstvo Blattschuss, v tilnik [Genickschuß] Genickschuss, z lokom [Bogenschuß] Bogenschuss)
strel v prazno ein [Schuß] Schuss ins Blaue
strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze (tudi figurativno)
smer strela die [Schußrichtung] Schussrichtung
na primernem mestu za strel [schußgerecht] schussgerecht
na ugodno razdaljo za strel se približati: bis auf [Schußnähe] Schussnähe
primeren za strel [schußgerecht] schussgerecht
pripravljen za strel [schußbereit] schussbereit
preluknjati s streli zerschießen
narediti luknjo v … s strelom ein Loch schießen in

2. šport der [Schuß] Schuss (na gol [Torschuß] Torschuss, od daleč [Weitschuß] Weitschuss); (met) der Wurf
prosti strel der Freistoß
kazenski strel der Strafstoß
vratarjev strel der Abstoß, Torabstoß
strel s kota der Eckball, der Eckstoß
strel z glavo der Kopfball
priložnost za strel die [Schußmöglichkeit] Schussmöglichkeit, die [Schußgelegenheit] Schussgelegenheit

strél shot

odbojni strél ricochet
strél iz loka shot from a bow
strél na premičen cilj shot at a moving target
indirektni prosti strél šport indirect free kick
toča strélov hail of shots
strél na gol šport a shot at goal
prosti strél (nogomet) free kick
kazenski strél penalty kick, penalty
s prvim strélom with one's first shot
alarmni strél v sili a shot of distress
slep strél blank shot
dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot

strél (-a) m

1. voj. sparo, colpo; ekst. fuoco:
strel iz pištole, iz revolverja colpo di pistola, pistolettata, revolverata
strel iz puške fucilata, colpo di fucile; pog. schioppettata
strel iz topa cannonata, colpo di cannone
strel z lokom frecciata
strel v hrbet, v nogo un colpo, uno sparo alla schiena, alla gamba
strel ga je oplazil, zadel la pallottola lo colpì di striscio, lo colpì in pieno
pasti pod streli sovražnika cadere sotto il fuoco nemico

2. šport. tiro; calcio; cannonata:
kazenski strel calcio di punizione
strel v vrata, na gol tiro in porta
strel z glavo tiro di testa
strel čez ramo rovesciata
strel iz kota calcio d'angolo, corner
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strel v prazno colpo a vuoto
lov. priti na strel capitare, venire sotto tiro
lov., voj. milostni strel colpo di grazia
šport. štartni strel segnale di partenza

stréljanje (-a) n fuoco, sparo; tiro:
streljanje pušk fuoco di fucileria, moschetteria
protiletalsko, ladijsko, kopensko, baražno streljanje tiro, fuoco antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento
šport. streljanje z lokom tiro con l'arco
streljanje na glinaste golobe tiro al piattello
igre streljanje v tarčo tiro a segno
streljanje talcev fucilazione degli ostaggi
šport. streljanje na gol tiri a, in rete

stréljati (-am) imperf.

1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro

strip² [strip] prehodni glagol
slačiti, sleči, ogoliti; (o)luščiti, (o)lupiti; odvzeti (of kaj)
izropati; izprazniti (hišo); demontirati, razstaviti; razpremiti(ladjo); odkriti (ležišče premoga)
figurativno razgaliti; do konca pomolsti (kravo)
neprehodni glagol
sleči se; olupiti se, oluščiti se, ogoliti se; zrahljati se (vijak)

stripped gol, nag, razgaljen (tudi figurativno)
stripped to waist do pasu slečen (gol)
to strip a bed pobrati rjuhe s postelje
to strip a cow do zadnje kaplje pomolsti kravo
to strip a fruit of its rind olupiti sadež
the house was stripped v hiši ni bilo nobenega pohištva
to strip a liar razgaliti lažnivca
to strip a machine-gun razstaviti mitraljez
to strip s.o. of his office odstraniti koga iz službe
he was stripped of his possessions odvzeli so mu vse premoženje
to strip s.o. naked, to strip s.o. to the skin do golega koga sleči
to strip a screw opiliti vijaku navoje
to strip tobacco odstraniti rebra iz tobačnih listov
to strip of wood posekati, izkrčiti gozd

tanto moški spol določena množina, vsota; trgovina delež, del; šport točka; igralna marka; prepis, kopija

otro tanto še enkrat toliko
yo daré otro tanto jaz bom dal tudi toliko
quisiera hacer otro tanto hotel bi tudi napraviti to
un (ali algún) tanto más nekaj več
tres tanto(s) más trikrat več
de tanto en tanto od časa do časa
por el tanto prav zato
¡no es (ali hay) para tanto! ni tako hudo!
estar (ali quedar) al tanto (de) na tekočem biti (o), poučen biti, vešč biti, spoznati se (na); paziti (na), paziti se
poner al tanto (de) poučiti (o), uvesti (v)
marcar un tanto (šp) gol zabiti
pagar a tanto la hora od ure plačati
vencer por 3 tantos a 0 (šp) zmagati s 3 : 0

tir [tir] masculin streljanje

mit ogenj, obstreljevanje; sport strel
tir à l'arc, au fusil, au pistolet streljanje z lokom, s puško, s pištolo
tir antiaérien protiletalski ogenj
tir au but (nogomet) strel na gol
tir de barrage zaporni ogenj
tir à la cible streljanje v tarčo
tir de concentration, continu, rapide koncentričen, nepretrgan, hiter ogenj
tir coup par coup posamezni streli, postreljevanje
tir forain streljarnica (na sejmih)
tir de harcèlement (artilerijski) motilni ogenj
tir rasant razantni ogenj, streljanje tik nad zemljo
tir au pigeon streljanje, strelišče na (glinaste) golobe
tir de surprise nenadno obstreljevanje
concours masculin de tir strelske tekme
(champ masculin, stand masculin de) tir masculin strelišče
exercises mpf de tir strelske vaje
allonger, raccourcir le tir (militaire) podaljšati, skrajšati ogenj
aller au tir iti na strelišče (za urjenje v streljanju)

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

tiro m

1. poteg, potezanje:
bestia da tiro vprežna žival
tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
tiro alla fune potezanje vrvi

2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
tiro con l'arco šport lokostrelstvo
tiro di partenza šport startni strel
tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
a un tiro di schioppo streljaj daleč
capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
essere a tiro pren. pog. biti pri roki

3. met, metanje; lučaj; strel:
un tiro di dadi met kock
il tiro del giavellotto šport met kopja
tiro a canestro šport met na koš
tiro in porta strel v vrata, na gol
tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
tiro di testa šport strel z glavo

4. pren. lopovščina, grda šala:
un tiro secco pog. nenadna smrt
giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

5. pren. pog. dim

6. vohljaj, njuhljaj:
un tiro di cocaina vohljaj kokaina