coniugium -iī, n (coniūx: coniungere)
1. zveza, združitev: Val. Max., corporis atque animae Lucr.
2. (poseb.) zakonska zveza, zakon (le kot telesna zveza; prim.: coniugium est dictum a iugo, quo in nuptiis copulantur Isid.): Ter., Col., Plin. idr., prima societas in coniugio est Ci., tota domus coniugio et stirpe coniungitur Ci., coniugii dos, coniugium hoc petere O., in eodem coniugio manere T., coniugio accipere alicuius filiam T., nova nobis in fratrum filias (z bratičnami) coniugia T.; z objektnim gen.: huius coniugii cupidus N. želeč si zakona z njo; (o golobih): coniugii fidem non violant Plin.
3. evfem.
a) ljubezenska zveza: sororis (s sestro) O., coniugio, quod fecit, adest dea O., c. ferum Tib. divji zakon.
b) (o živalih) spoj, sparitev: iuvenca coniugii rudis O., illae saepe sine ullis coniugiis vento gravidae V. (o kobilah).
4. met. soprog, mož, soproga, žena, zakonec: (Helena) coniugiumque domumque, patres natosque videbit V. soproga (Menelajeva), Helenum Graias regnare per urbes coniugio … Pyrrhi … potitum V. Pirove soproge (= Andromahe), coniugium optatum V.; pl. coniugia =
a) soproge, zakonske žene: Aur.
b) zakonske dvojice, zakonski pari: Cod. Th.; (o živalih) skupaj živeče dvojice, pari: vagantur fer(m)e coniugia Plin. po dva in dva, po parih, bina coniugia Plin. po dve dvojici.
Zadetki iskanja
- consecutive [kənsékjutiv] pridevnik (consecutively prislov)
sledeč, zapovrsten, zaporeden, nepretrgan; posledičen; dosleden
slovnica consecutive clause posledični stavek
two consecutive weeks zdržema dva tedna - continûment [kɔ̃tinümɑ̃] adverbe neprestano, nepretrgoma, brez prekinitve
il pleut continûment depuis deux jours že dva dni neprestano dežuje - couple1 [kʌ́pl] samostalnik
par, dvojica; zakonca, zaljubljenca; povezka psov
a couple of nekaj, par, dva
to hunt in couples vedno skupaj tičati - čelo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ csellóigrati čelo ▸ csellón játszikkoncert za čelo ▸ csellókoncert
2. (igranje čela) ▸ csellóvaditi čelo ▸ csellón gyakorolštudij čela ▸ cselló tagozat
3. (kdor igra čelo) ▸ cselló
Na programu je še nekaj pesmi, ki jih igrajo violina in dva čela. ▸ A programban szerepel még néhány hegedűre és két csellóra komponált dal.
Skladbo Oh, Susanna bodo izvedli dva čela, dve violini in skupina tolkal. ▸ Az Ó, Zsuzsanna számot két csellón, két hegedűn és ütőshangszereken adják elő. - čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione - čuti1 (čujem) (slišati) hören
čujte, čujte! hört, hört!
figurativno da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss auch die andere Seite im Streit anhören - daktil samostalnik
pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb]trizložni daktil ▸ három szótagból álló daktilusDaktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó. - dán día m
dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final - danes heute
danes zjutraj/opoldne/zvečer … heute früh/ mittag/ [abend] Abend …
do danes bis heute
od danes von heute an/ab heute
od danes na jutri von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen, über Nacht
figurativno saj nisem od danes ich lasse mich nicht für dumm verkaufen
za danes für heute
danes dva meseca heute in zwei Monaten
danes je torek/ petek … heute ist Dienstag/ Freitag …
danes smo 5. wir schreiben heute den fünften
katerega smo danes welchen Tag haben wir heute?
figurativno danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen - dánes today, this day
do dánes to this day, till today, till this day, to date
od dánes naprej from this day forward (ali forth), from this date
še dánes this very day
za dánes for this day
že dánes this very day
dánes dopoldne this morning, this forenoon
dánes opoldne today at twelve noon ali twelve midday, at twelve noon today
dánes popoldne this afternoon
dánes ponoči tonight, (preteklo noč) last night
dánes leto (dni) a year hence
dánes teden this day week, today week
dánes dva tedna, dánes 14 dni a fortnight today, today fortnight
dánes zjutraj this morning
dánes zvečer this evening, tonight
katerega smo dánes? what's the date to-day?, what date is it today?; what day of the month is it?
dánes meni jutri tebi my turn today, yours tomorrow
dánes, dne 3. maja... (v dokumentih) this third day of May... - deci [é] moški spol (-,-) der Deziliter
dva deci figurativno ein Glas Wein - déci m inv. pog. (deciliter) decilitro:
pren. dva deci un bicchiere di vino - deček samostalnik
1. (otrok) ▸ fiúmajhen deček ▸ kisfiúšestleten deček ▸ hatéves fiúroditi dečka ▸ fiút szülposvojiti dečka ▸ fiút fogad örökbegenialen deček ▸ zseniális fiúzdrav deček ▸ egészséges fiúV maškare sem hodil kot majhen deček, ko je še za mojo pustno opravo skrbela mami. ▸ kontrastivno zanimivo Kisfiúként eljártam a karneválra, akkor még az anyukám gondoskodott a farsangi jelmezemről.
V ljubljanski porodnišnici je srečna mamica povila dva dečka. ▸ A ljubljanai szülészeten a boldog anyuka két fiút hozott a világra.
2. izraža pozitiven odnos (mlad moški) ▸ srác, ifjú, približek prevedka ▸ legénylepi deček ▸ szépfiúŽe enajstič v zadnjih štirih letih so najvišjo pozicijo zasedli irski lepi dečki Westlife. ▸ Az elmúlt négy évben már tizenegyedik alkalommal érték el a legmagasabb helyezést az ír Westlife együttes szépfiúi.
Toda ta klub je le eden od mnogih, ki želijo med svoje igralce uvrstiti tega izjemno nadarjenega dečka izpod Vezuva. ▸ De ez a klub csak az egyik a sok közül, amelyik a játékosai között szeretné tudni ezt a kivételesen tehetséges, a Vezúv lábánál nevelkedett srácot.
Sopomenke: fant - dédoubler [deduble] verbe transitif razpoloviti; razgrniti; odparati podlogo (pri obleki); chimie razkrojiti v obe sestavini; razredčiti (alkohol); sport prehiteti za eno rundo, imeti eno rundo prednosti
se dédoubler razpoloviti se, ločiti se na dvoje; figuré razdeliti se; biti na večmestih istočasno; izgubiti podlogo (obleka); izgubiti enotnost svoje psihične osebnosti
dédoubler un manteau odvzeti plašču podlogo
dédoubler une classe razpoloviti razred
dédoubler un train, un convoi odpraviti zaporedoma dva vlaka namesto enega - del [é] moški spol (-a …)
1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil
2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück
3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)
4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln … - dél part; (delež) share; portion; (kos) piece; (obrok) ration, portion; (odsek ipd.) section, division
dober dél prebivalstva a good many of he population
nadomestni dél spare part, spare
največji dél the greater part
velik dél a great (ali a good) deal
sestavni dél component, (zmesi) ingredient; (zvezek knjige) volume
sprednji dél front
to je dél mojih dolžnosti it is part of my duties
dobil je pošten dél he came in for a good share
pripasti komu kot dél (delež) to fall to someone's share
razrezati na dva déla to cut in two
jaz, za moj dél I for my part; I, personally; as for me - delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute
delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up - demain [dəmɛ̃] adverbe jutri; masculin bodočnost, prihodnost
demain matin, demain dans la matinée jutri zjutraj, jutri dopoldne
demain en huit, en quinze jutri teden, jutri dva tedna
à demain! na svidenje jutri!
à demain les affaires! jutri je tudi še en dan!
demain il fera jour nikamor se ne mudi danes, jutri je še en dan
à partir de demain od jutri naprej
courrier masculin de demain jutrišnja pošta (pisma itd.)
jusqu'à demain (še) do jutri, (še) dolgo
d'ici (à) demain, le temps peut changer do jutri se vreme še lahko spremeni
(familier) ce n'est pas pour demain, ce n'est pas demain la veille to še ne bo jutri, to se še ne bo jutri, tako kmalu zgodilo - desde od
desde que odkar
desde ahora en adelante od sedaj naprej; odslej
desde donde od koder
desde entonces odtlej
desde hoy, desde ahora od danes, odslej; že zdaj
desde hace algún tiempo že nekaj časa
desde hace quince días že dva tedna
desde luego takoj; sicer; pač; seveda
desde niño od otroštva
¿desde cuándo? od kdaj?
desde que puedo recordar odkar pomnim