Franja

Zadetki iskanja

  • coniugium -iī, n (coniūx: coniungere)

    1. zveza, združitev: Val. Max., corporis atque animae Lucr.

    2. (poseb.) zakonska zveza, zakon (le kot telesna zveza; prim.: coniugium est dictum a iugo, quo in nuptiis copulantur Isid.): Ter., Col., Plin. idr., prima societas in coniugio est Ci., tota domus coniugio et stirpe coniungitur Ci., coniugii dos, coniugium hoc petere O., in eodem coniugio manere T., coniugio accipere alicuius filiam T., nova nobis in fratrum filias (z bratičnami) coniugia T.; z objektnim gen.: huius coniugii cupidus N. želeč si zakona z njo; (o golobih): coniugii fidem non violant Plin.

    3. evfem.
    a) ljubezenska zveza: sororis (s sestro) O., coniugio, quod fecit, adest dea O., c. ferum Tib. divji zakon.
    b) (o živalih) spoj, sparitev: iuvenca coniugii rudis O., illae saepe sine ullis coniugiis vento gravidae V. (o kobilah).

    4. met. soprog, mož, soproga, žena, zakonec: (Helena) coniugiumque domumque, patres natosque videbit V. soproga (Menelajeva), Helenum Graias regnare per urbes coniugio … Pyrrhi … potitum V. Pirove soproge (= Andromahe), coniugium optatum V.; pl. coniugia =
    a) soproge, zakonske žene: Aur.
    b) zakonske dvojice, zakonski pari: Cod. Th.; (o živalih) skupaj živeče dvojice, pari: vagantur fer(m)e coniugia Plin. po dva in dva, po parih, bina coniugia Plin. po dve dvojici.
  • consecutive [kənsékjutiv] pridevnik (consecutively prislov)
    sledeč, zapovrsten, zaporeden, nepretrgan; posledičen; dosleden

    slovnica consecutive clause posledični stavek
    two consecutive weeks zdržema dva tedna
  • continûment [kɔ̃tinümɑ̃] adverbe neprestano, nepretrgoma, brez prekinitve

    il pleut continûment depuis deux jours že dva dni neprestano dežuje
  • couple1 [kʌ́pl] samostalnik
    par, dvojica; zakonca, zaljubljenca; povezka psov

    a couple of nekaj, par, dva
    to hunt in couples vedno skupaj tičati
  • čelo samostalnik
    1. (glasbilo) ▸ cselló
    igrati čelo ▸ csellón játszik
    koncert za čelo ▸ csellókoncert

    2. (igranje čela) ▸ cselló
    vaditi čelo ▸ csellón gyakorol
    študij čela ▸ cselló tagozat

    3. (kdor igra čelo) ▸ cselló
    Na programu je še nekaj pesmi, ki jih igrajo violina in dva čela. ▸ A programban szerepel még néhány hegedűre és két csellóra komponált dal.
    Skladbo Oh, Susanna bodo izvedli dva čela, dve violini in skupina tolkal. ▸ Az Ó, Zsuzsanna számot két csellón, két hegedűn és ütőshangszereken adják elő.
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • čuti1 (čujem) (slišati) hören
    čujte, čujte! hört, hört!
    figurativno da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss auch die andere Seite im Streit anhören
  • daktil samostalnik
    pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb]
    trizložni daktil ▸ három szótagból álló daktilus
    Daktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó.
  • dán día m

    dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
    čez dan durante el día
    dan za dnem día por día, cada día
    dvakrat na dan dos veces al día
    do današnjega dne hasta (el día de) hoy
    nekaj dni pozneje a los pocos días
    naslednjega dne al día siguiente (de)
    enega teh dni un día de estos
    dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
    noč in dan día y noche
    od dneva, ko ... desde el día que...
    od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
    od enega dneva do drugega de un día para otro
    od prvega dne (dalje) desde el primer día
    pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
    dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
    oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
    pred nekaj dnevi hace algunos días
    prost dan día libre
    v 14 dneh dentro de 15 días
    ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
    vsak drugi dan cada dos días
    vse dneve todos los días
    vsak dan cada día
    pri belem dnevu en pleno día
    rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
    sodni dan el Día del Juicio
    kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
    dan se dela amanece; alborea
    (svetel) dan je že ya es de día
    določiti dan fijar un día (ali una fecha)
    ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
    prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
    priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
    to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
    slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
    voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
    živeti tjavdan vivir al día
    ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final
  • danes heute
    danes zjutraj/opoldne/zvečer … heute früh/ mittag/ [abend] Abend …
    do danes bis heute
    od danes von heute an/ab heute
    od danes na jutri von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen, über Nacht
    figurativno saj nisem od danes ich lasse mich nicht für dumm verkaufen
    za danes für heute
    danes dva meseca heute in zwei Monaten
    danes je torek/ petek … heute ist Dienstag/ Freitag …
    danes smo 5. wir schreiben heute den fünften
    katerega smo danes welchen Tag haben wir heute?
    figurativno danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
    kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen
  • dánes today, this day

    do dánes to this day, till today, till this day, to date
    od dánes naprej from this day forward (ali forth), from this date
    še dánes this very day
    za dánes for this day
    že dánes this very day
    dánes dopoldne this morning, this forenoon
    dánes opoldne today at twelve noon ali twelve midday, at twelve noon today
    dánes popoldne this afternoon
    dánes ponoči tonight, (preteklo noč) last night
    dánes leto (dni) a year hence
    dánes teden this day week, today week
    dánes dva tedna, dánes 14 dni a fortnight today, today fortnight
    dánes zjutraj this morning
    dánes zvečer this evening, tonight
    katerega smo dánes? what's the date to-day?, what date is it today?; what day of the month is it?
    dánes meni jutri tebi my turn today, yours tomorrow
    dánes, dne 3. maja... (v dokumentih) this third day of May...
  • deci [é] moški spol (-,-) der Deziliter
    dva deci figurativno ein Glas Wein
  • déci m inv. pog. (deciliter) decilitro:
    pren. dva deci un bicchiere di vino
  • deček samostalnik
    1. (otrok) ▸ fiú
    majhen deček ▸ kisfiú
    šestleten deček ▸ hatéves fiú
    roditi dečka ▸ fiút szül
    posvojiti dečka ▸ fiút fogad örökbe
    genialen deček ▸ zseniális fiú
    zdrav deček ▸ egészséges fiú
    V maškare sem hodil kot majhen deček, ko je še za mojo pustno opravo skrbela mami.kontrastivno zanimivo Kisfiúként eljártam a karneválra, akkor még az anyukám gondoskodott a farsangi jelmezemről.
    V ljubljanski porodnišnici je srečna mamica povila dva dečka. ▸ A ljubljanai szülészeten a boldog anyuka két fiút hozott a világra.

    2. izraža pozitiven odnos (mlad moški) ▸ srác, ifjú, približek prevedkalegény
    lepi deček ▸ szépfiú
    Že enajstič v zadnjih štirih letih so najvišjo pozicijo zasedli irski lepi dečki Westlife. ▸ Az elmúlt négy évben már tizenegyedik alkalommal érték el a legmagasabb helyezést az ír Westlife együttes szépfiúi.
    Toda ta klub je le eden od mnogih, ki želijo med svoje igralce uvrstiti tega izjemno nadarjenega dečka izpod Vezuva. ▸ De ez a klub csak az egyik a sok közül, amelyik a játékosai között szeretné tudni ezt a kivételesen tehetséges, a Vezúv lábánál nevelkedett srácot.
    Sopomenke: fant
  • dédoubler [deduble] verbe transitif razpoloviti; razgrniti; odparati podlogo (pri obleki); chimie razkrojiti v obe sestavini; razredčiti (alkohol); sport prehiteti za eno rundo, imeti eno rundo prednosti

    se dédoubler razpoloviti se, ločiti se na dvoje; figuré razdeliti se; biti na večmestih istočasno; izgubiti podlogo (obleka); izgubiti enotnost svoje psihične osebnosti
    dédoubler un manteau odvzeti plašču podlogo
    dédoubler une classe razpoloviti razred
    dédoubler un train, un convoi odpraviti zaporedoma dva vlaka namesto enega
  • del [é] moški spol (-a …)

    1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
    skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
    sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
    drobni deli množina Kleinteile
    mehki deli množina Weichteile
    posamezni deli množina Einzelteile
    telesni del der Körperteil

    2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
    pri grbu: odličniški del Prachtstück
    pomožni del Nebenstück

    3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
    intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
    zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

    4.
    del poti die Strecke
    stari del mesta die Altstadt
    del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
    odebeljeni del die Verdickung
    poglobljeni del die Senke
    vbočeni del die Einwölbung
    vozni del das Laufwerk
    vrinjeni del der Einschub
    vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
    zgornji del stavbe der Oberbau
    zgornji del zidu die Mauerkrone
    deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
    pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
    po delih abschnittweise, partiell
    |
    biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
    postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
    razdeliti na dva dela zweiteilen
    razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
    razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
    razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …
  • dél part; (delež) share; portion; (kos) piece; (obrok) ration, portion; (odsek ipd.) section, division

    dober dél prebivalstva a good many of he population
    nadomestni dél spare part, spare
    največji dél the greater part
    velik dél a great (ali a good) deal
    sestavni dél component, (zmesi) ingredient; (zvezek knjige) volume
    sprednji dél front
    to je dél mojih dolžnosti it is part of my duties
    dobil je pošten dél he came in for a good share
    pripasti komu kot dél (delež) to fall to someone's share
    razrezati na dva déla to cut in two
    jaz, za moj dél I for my part; I, personally; as for me
  • delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

    delíti v to divide in, into
    delíti med to divide between, among
    delíti od to divide from
    Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
    delíti delo to share out the work
    Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
    delíti si stroške to share the costs
    oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
    delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
    on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
    enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
    zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
    »deli in vladaj!« "divide and rule"
    delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up
  • demain [dəmɛ̃] adverbe jutri; masculin bodočnost, prihodnost

    demain matin, demain dans la matinée jutri zjutraj, jutri dopoldne
    demain en huit, en quinze jutri teden, jutri dva tedna
    à demain! na svidenje jutri!
    à demain les affaires! jutri je tudi še en dan!
    demain il fera jour nikamor se ne mudi danes, jutri je še en dan
    à partir de demain od jutri naprej
    courrier masculin de demain jutrišnja pošta (pisma itd.)
    jusqu'à demain (še) do jutri, (še) dolgo
    d'ici (à) demain, le temps peut changer do jutri se vreme še lahko spremeni
    (familier) ce n'est pas pour demain, ce n'est pas demain la veille to še ne bo jutri, to se še ne bo jutri, tako kmalu zgodilo
  • desde od

    desde que odkar
    desde ahora en adelante od sedaj naprej; odslej
    desde donde od koder
    desde entonces odtlej
    desde hoy, desde ahora od danes, odslej; že zdaj
    desde hace algún tiempo že nekaj časa
    desde hace quince días že dva tedna
    desde luego takoj; sicer; pač; seveda
    desde niño od otroštva
    ¿desde cuándo? od kdaj?
    desde que puedo recordar odkar pomnim