Franja

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

hastātus 3 (hasta) s kopjem —, s sulico oborožen: prima acies T., Bellona Stat., turmae hastatae Val. Fl. (o konjenikih). Od tod subst.

1. hastātī -ōrum, m
a) kopjaniki, suličarji: dux hastatorum, decem milia hastatorum Cu.
b) occ. suličar, kopjaník, hastati = prvi bojni red rim. legije, katere 30 maniplov je bilo razdeljenih v tri bojne vrste (rede) po 10 maniplov: v prvem redu je stalo 1200 suličarjev (hastati), v drugem 1200 „prvakov“ (suličarjev druge vrste) (principes), v tretjem 600 „tretjakov“ (suličarjev tretje vrste) (triarii). Po tretji punski vojni so stali principes v prvem, hastati v drugem bojnem redu, za njimi pa triarii: Varr., O., pugna ordinaria per principes, hastatos et triarios L.

2. hastātus -ī, m
a) (sc. ordo) kopjaniška stotnija: primus hastatus Ci., C. idr., signifer secundi hastati L.; s celotnim izrazom: mihi T. Quinctius Flamininus decimum ordinem hastatum adsignavit L. mi je poveril poveljstvo nad 10. stotnijo suličarjev.
b) (sc. centurio) stotnik kopjaniške stotnije: primus —, secundus hastatus P. Veg. stotnik prve, — druge stotnije suličarjev.

head² [hed] samostalnik
glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
sleng latrina

above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
at the head of na čelu
by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
(by) head and shoulders above mnogo boljši od
by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
crowned heads kronane glave
a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
head of the family družinski poglavar
heads of state državni voditelji
the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
from head to foot od nog do glave, popolnoma
head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
a large head of game velik trop živali
hot head vročekrvnež
a beautiful head of hair gosti lasje
head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
old head on young shoulders pameten mlad človek
off one's head; ali out of one's head nor
over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
on this head o tem predmetu
out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
head of water vodni steber
heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
twopence a head 2 penija na osebo
sleng King's (Queen's) head poštna znamka
weak in the head slaboumen
head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
ten head of cattle deset glav živine

Z glagoli:

to beat s.o.'s head off prekositi koga
pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
to bring to a head pripeljati do krize
figurativno to break one's head glavo si razbijati
to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
it entered my head v glavo mi je padlo
to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
to go to s.o.'s head v glavo stopiti
this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
to have a good head for biti nadarjen za
to have a head imeti "mačka"
to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
to hit the nail on the head točno zadeti
to keep one's head ostati miren
figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
to lie on s.o.'s head biti komu v breme
to lose one's head izgubiti glavo
I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
to make head izbiti na čelo, napredovati
to make head against uspešno se upirati
to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
to rear one's head glavo dvigniti
to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
to shake one's head odkimati
to shake one's head at z glavo zmajati
to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
to take the head prevzeti vodstvo
to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
to talk one's head off nenehno govoriti
to turn one's head v glavo stopiti
to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
to work one's head off pretegniti se od dela, garati
heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru

heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
heure du berger ura zaljubljencev
heures de bureau uradne, poslovne ure
heures de caisse blagajniške ure
heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
heure de consultation ordinacija (čas)
heure d'été poletni čas
heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
heure locale lokalni čas
heures de loisir prosti čas
heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
heure de réception čas sprejemov
heure du repas čas obeda
heures de service delovne, uradne ure
heure supplémentaire nadura, dodatna ura
heure de travail delovna ura
heure de vol ura letenja
à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
à l'heure actuelle sedaj, trenutno
à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
à l'heure dite ob določenem času
à une heure indue ob neprimernem času
à l'heure militaire z vojaško točnostjo
à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
à l'heure sonnante ob udarcu ure
à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
il y a une heure pred eno uro
avant l'heure predčasno, prezgodaj
il est mort avant heure (še) mlad je umrl
d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
d'heure en heure od ure do ure, postopoma
de bonne heure zgodaj, rano
des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
par heure vsako uro, na uro
pour l'heure za sedaj, zaenkrat
pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
deux heures de suile dve zaporedni uri
sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
l'heure est avancée pozna ura je že
c'est, il est l'heure de čas je, da
il est deux heures ura je dve
quelle heure est-il? koliko je ura?
son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
la bonne heure pravi trenutek
à la bonne heure! tako je prav!
heure suprême zadnja, smrtna ura
en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
heure exacte točen čas
grande, petite heure dobro, slabo uro
les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
avoir l'heure imeti točen čas
avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
faire des heures supplémentaires delati nadure
mettre à l'heure naravnati (uro)
prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
prendre l'heure primerjati uro po

Hobson's choice [hɔ́bsnzčɔis] samostalnik
samo ena stvar na izbiro, nikakršna izbira

it is a Hobson's choice nimaš druge izbire

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

ibī̆, adv., prvotno ibī, pozneje ibĭ (iz determinativnega pron. debla i [gl. is]); rabi se vselej le determinativno.

1. krajevno tu(kaj), tam(kaj): Kom., Enn. fr., Cu., Q., idr. Demaratus ibi suas fortunas constituit Ci., in Capitolium pergere atque ibi se cum patruo congregare Ci., ibi alto atque munito loco arcem inexpugnabilem fore L., mons ibi verticibus petit arduus astra duobus O.; nanašajoč se (gr. κατὰ σύνεσιν) na osebe: rediit ad milites, ibi pestifera illa contio Ci.; nanašajoč se na druge adv.: ibi (= apud eum) imperium fore, unde victoria fuerit L., ibi enim postis est, ubi templi aditus est Ci., qua gramen carpsere capellae, ibi ponant corpora phocae O., ubi … ibi Kom., Ci., ibi … unde Ci., Vell., ibi … alibi Cels., ibi … hic Plin.; z gen.: ibi loci Plin. na onem mestu (kraju); (redko) pri glag. premikanja = tja(kaj): cum ibi venerimus G. (Dig.)

2. časovno takrat, tedaj, nato, potem: Pl., Ter., ter conatus ibi collo dare bracchia circum V., ibi infit L., ibi ira est suppressa L. odslej, ibi vero S., L., tedaj (potem) šele prav, pleonast.: ibi tum Ci., cum Caecinae malum minaretur, ibi tum Caecinam postulasse Ci., in senatum ubi ventum est, ibi vero in Quinctium omnes versi L.

3. metaf. v tem (takem) položaju, ob tej priložnosti (priliki), ob (v) teh (takih) razmerah, v takih okoliščinah, v tej stvari, v (pri) tem, s tem ipd.: numquid ego ibi peccavi? Pl., ibi omnibus ire dormitum odiost Pl., ibi sum, ibi nunc sum Ter. pri tem sem, — zdaj = na to mislim, — zdaj, si quid est, quod ad testes reservet, ibi nos quoque paratiores inveniet Ci., ibi te … tuis rapinis explevisses Ci., huic … bella intestina, caedes, rapinae, discordia civilis grata fuere, ibique iuventutem suam exercuit S., non poterat ibi esse quaestio Q.

ibī-dem, adv. (ibī in dem; prim. dē in ī-dem)

1. krajevno prav tu, prav tam, na istem mestu: Ca. cum occiditur Roscius, ibidem fuerunt Ci., ne hic ibidem … trucidetur Ci. tu na istem mestu, prav na tem mestu, quod ibidem custodire poterunt, id ibidem custodiant Ci., cum ibi diem et ibidem diem posterum commoraretur Ci.; z gen.: ibidem loci Pl. prav na istem mestu; nanašajoč se na druge adv.: ubi … ibidem Pl., ibidem … ubi Pl., Iust.; (redko) pri glag. premikanja = prav tja: ibidem una traho Pl.

2. metaf. prav v (pri) tem, ob (pri) isti priložnosti: laesit in eo Caecinam, sublevavit ibidem Ci., demissae aures, incertus ibidem sudor V.

Opomba: Pl., Iuvenc. in Paul. Nol. imajo ĭbĭdĕm.

īcas -adis, f (gr. εἰκάς število 20), v pl. īcadēs -dum, acc. -das, dvajseti dan vsakega meseca, praznovan na čast Epikurju, ker je bil 20. dan meseca gameliona (= druge polovice januarja in prve polovice februarja) njegov rojstni dan: Plin.

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

in … ² (gr. ἐν, ἐνι in εἰς = ἐνς, sl. v, nem. in, v sestavah ein). Glasoslovne opombe: pred ustničniki b, p, m se „in“ (v sestavi) nav. priliči v im-, pred jezičnikoma l, r v il-, ir-; pred gn stoji samo i-; prim. ī-gnōscere; pred f in s se je samoglasnik izgovarjal dolgo, obenem pa se je oslabil soglasnik: ī(n)-ferre, ī(n)-sipiens; sicer kratko: in-tuli. Uporablja se:

A. adverbialno (v sestavi)

1. pri pojmih mirovanja: v, notri, na, ob: incolere, instare, inesse; pri adj.: insignis, illustris.

2. pri pojmih gibanja: v, noter: incidere, incidere, inire, inludere, inlaqueare, instituere, insuere idr.; pri adj.: in-curvus na znotraj ukrivljen; occ. pomeni začetek: in-gravesco, in-dolesco, in-auguro idr.

3. oba odnosa v eni besedi: includere in carcerem ter in carcere Ci., innare Ci., V., L.

B. prepozicionalno: v; kakor vsi predlogi določa prvotno tudi „in“ glagolski pojem krajevno; po glagolskem pomenu stoji torej ali acc. (pri pojmih premikanja) ali abl. (pri pojmih stanja, mirovanja).

I. pri acc.

1. kot sklon smeri, in sicer krajevno in metaf.: noter — v, na, tja — proti; prvotni pomen sklonov se je ohranil popolnoma v mestnih imenih: Romam venire Ci.; enako tudi v običajnih oblikah: domum domov, rus na kmete idr. Za natančnejšo določitev prostora (kraja) se uporabljajo praep.: ad urbem vel potius in urbem exercitum adducere Ci., ex Asiā in Europam exercitum traiecit N., in castra Sullae mors Roscii nuntiatur Ci., de convivio in vincla atque in tenebras abripi Ci., corpus abiecit in mare Ci., se in conclave committere Ci., se in Thraciam abdere N., Ci., in aram confugere Ci. na … , quam longe est hinc in Galliam? Ci., augur fit in Metelli locum Ci., in familiae luctum nubere Ci. v žalujočo rodbino se primožiti, se in medios hostes inmittere Ci. v sredo sovražnikov; od tod tudi samo v določitev smeri: omnes in unum spectant Ci. tja nanj, terra vergit in septentrionem C. proti severu, in Galliam versus S., in meridiem versus Cu. Od tod pogosto pren.: in eos est scripta lex Ci. zanje = zoper njih, suspicio in vosmet ipsos recidit Ci. pada na vas nazaj, in aliquid peccare Ci.; pogosto: in aliquid vertere, convertere, mutare L., Cu. v kaj spremeniti, Himera in muliebrem figuram formata Ci. upodobljena v ženski podobi (kot ženska), in utramque partem disputare Ci. za in proti. Pri adj., ki izražajo kako duševno stanje: ita in te animatus Ci., aequus, iniquus, acerbus, crudelis in te Ci., tam durus in plebem noster ordo Ci., putarem te gratum in deos Ci., dicax in aliquem Ci., idem in Dolabellam, qui in Carbonem fuit Ci. prav tak (takih misli) nasproti … , kakor … Tako tudi pri subst., ki izhajajo iz glag.: aditus in id sacrarium non est viris Ci., adventus in urbes Ci., ascensus in Capitolium Ci., iter in Graeciam Ci. ali pa izražajo kako duševno stanje: in rem publicam habebat animum eius modi Ci., amor in patriam Ci. ljubezen do domovine, odium patris in filium Ci., praestanti in me benevolentia fuerunt Ci. tudi: iudex in eum sum Ci., lex de vi est in eos, qui … Ci. je naperjena proti tistim, supplicium reperitur in eum Ci., multi in istum testes Ci. tako se uporablja „in“ poseb.:
a) da označi raztezanje v prostoru: patere in longitudinem milia passuum CCXL, in latitudinem CLXXX C., murus in altitudinem pedum XVI C., trecentos (pedes) cippus in agrum hic dabat H. 300 čevljev „v globino“ (naspr. in fronte, gl. cippus).
b) pri razdelitvah: Gallia divisa est in partes tres C., orationem divisam esse in partīs duas Ci., distribui causam in crimen et in audaciam Ci., agrum in iugera dena discribere Ci.; tako poseb.
c) pri distributivnem razmerju: discribebat censores binos in singulas civitates Ci. po dva na vsako mesto, ne amplius in iugera singula quam terna medimna exigeret Ci., quaternos denarios in singulas vini amphoras exegit Ci., lex in annos singulos sacerdotem capi iubet Ci. vselej za eno leto, in annos singulos sexagena milia imperavit Ci. za posamezno (vsako) leto, letno, terna milia in singulos menses N. mesečno; tako tudi: in singulos dies ali in dies Ci., C., H. od dne do dne, vsak dan; prim.: in dies dolores accrescunt N., quid quisque vitet in horas … H. od ure do ure.
č) iz pojma smeri se je razvil pojem namena (smotra): in huius modi sponsionem testīs dare Ci., nullam pecuniam Gabinio nisi in rem militarem datam Ci., haec civitas mulieri in redimiculum praebeat … Ci., in classem sumptum facere N., in consilium dari N. kot pridani svét(niki), pecuniae erogatae in operum locationes Ci., servos in quaestionem polliceri Ci., postulare Ci. za preiskavo.
d) „in“ prehaja v načinoven pojem: cives Romani servilem in modum cruciati et necati Ci., hostilem in modum L., classis in speciem (navidezno) praeclara, sed infirma Ci., mirandum (admirandum H.) in modum aptus Ci. ali patiens H., tabulae in ordinem confectae Ci., ne quis in perniciem populi popularis esse posset Ci.; pesn.: in plumam V. kakor pero; tako poseb.: in eam rationem loqui Ci. v tem smislu = tako, recitatae sunt tabellae in eandem fere sententiam Ci., senatus consultum fit in haec verba L.; prim. in eas leges L. na te pogoje = s temi pogoji, pod temi pogoji, in ea munera T. pod pogojem, da se prinesejo ti darovi.
e) pogosto v zvezi s subst. v popolnoma adverbialnem pomenu: invicem vzajemno (drug drugega); tudi: izmenoma, po izmeni, izmenjaje, zdaj eden, zdaj drugi, incassum slepo, brez uspeha, in universum Ci. v obče, splošno, in rem esse S., L. stvari primeren biti, stvaren biti, in quantum Ci. kolikor, in tantum Ci. toliko, in incertum L. negotovo, tjav(en)dan.
f) elipt. brez glagola: inde senatus in Capitolium Ci., non multo post in domum Ci.

2. časovno: v, tja v, tja do; occ.
a) določajoč časovno mejo do katere kaj sega: do: in lucem dormire H. do belega dne, in horam vivere Ci. tjav(en)dan živeti (samo od ure do ure), in multam noctem pugnare Ci. pozno v noč, tudi samo: in noctem V., Plin. iun., in multum diei C. pozno: usque in (venomer, vse do) adventum eius tenuit urbem L. O izrazih kakor so: in singulos dies crescit hostium numerus Ci. ali: id malum manat in dies latius, prim. B., I., 1., c).
b) naznanjajoč trajanje: za, na: ei ille honos in illum annum debetur Ci., aliquem in posterum, diem invitare Ci., in crastinum differre Ci., aliquid in vitam suscipere Ci.; tako poseb. pogosto: in reliquum tempus id sanxit Ci., sanxit in posterum, ne … Ci. za prihodnost, salus urbis in posteritatem interiit Ci., aliquid in perpetuum retinere Ci. za vse čase. Zlasti pomni različne pomene rekla in diem, ki pomeni α) tjav(en)dan: in diem vivere Ci. β) od dne do dne: in diem poenam reservare Ci. γ) vsak dan, dan za dnevom, dan na dan: in diem rapto vivere L. δ) na ta dan, na določeni (dogovorjeni) dan: in diem fundum emere N. ki se mora plačati na dogovorjeni dan. ε) samo za en dan: in diem adesse L.; podobno: praesens quod fuerat malum, in diem abiit Ter. samo za nekaj časa. Podobno pomeni in dies α) za en (posamezen) dan: panem in dies mercari S. β) od dne do dne: quem mehercle plus plusque in dies diligo Ci. —

II. pri abl. na vprašanje kje?

1. krajevno: v, na. Mestna imena kakor Romae, Corinthi, Carthagine zaznamujejo bivanje, zadrževanje v kakem kraju že s samim loc., ki je ohranjen tudi še v obl.: humi, ruri, domi, domi bellique, domi militiaeque. Apelativa (= občna imena) pa zahtevajo natančnejše določitve. Torej je: maestus animi V. = maestus in animo Ci.; čisto krajevno: in lectica cubans Ci., fuit tabula fixa in curia Ci., in sortibus inscriptum erat nomen Theomnasti Ci., pontem fecit in Histro N. čez Ister, homines non inerant in urbe Ci., eum sedere in subsellio video Ci., huius fornix in foro Syracusis est Ci., in Italia domicilium habere Ci., qui in Lalentinis habent (= habitant) Ci., coronam in capite habere, gerere Ci., quis te in rosā urget? H. na ležišču, potresenem z rožami; pren.: in eo loco sunt res nostrae N. so na tem, in eo est, ut … N. prišlo je do tega (tako daleč), da … , aliquid in animo habere Ci. nameravati, namen imeti, in oculis esse Ci. pred očmi biti, aliquid in manibus habere Ci. v rokah = v svoji oblasti imeti, feminam in matrimonio habere Ci. za ženo imeti; occ. o obleki in orožju: esse in veste domestica O., in Persico habitu Cu., in armis esse Ci. v orožju, pod orožjem; podobno: in vinculis (catenis) esse L. vklenjen biti.

2. časovno: v, med, v teku … : hoc (quo) in tempore Ci., Ter. ravno sedaj, in tali tempore L., in omni aetate Ci. ob vsakem času, in tempore venire L. ob pravem času, in extremo tempore aetatis Ci. ter in anno Ci. bis in die Ci.; occ. z meton. subst. ob, pri, za (z gen.): in imbri Ci. ob dežju, medtem ko dežuje, horum in imperio N. za (= v času) njihove vlade, in hoc magistratu Ci., in adulescentia Ci., in morte ipsa Ci., in quo morbo Ci., in tuo periculo Ci., in itinere C., in bello, in pace N., Ci., in tanta caritate annonae Ci. ob taki draginji, in tantis tenebris Ci., in rebus secundis, adversis Ci., in tanta hominum perfidia Ci. ob taki … , ker so taki … ; tako pogosto z gerundijem ali gerundivom: cum in inquirendo eius furta cognovisset Ci. pri, ob, in furando manibus suis utitur Ci., eas artīs in emendo secuti sumus Ci., illae nationes in bellis gerendis ab dis immortalibus veniam petunt Ci., ego in sententia dicenda honorem Pompei cum populi salute coniunxi Ci., quo in oppido oppugnando N. pri obleganju, med obleganjem; tudi s subst.: in convivio Ci. pri, med, in funere eius Ci.

3. metaf.
a) o množini, v kateri se nahaja kaka stvar: v, med: in hoc numero fuit Miltiades N., in iis cepit propinquos regis N., in eius virtutibus id commemorare N., in summis ducibus haberi Ci., in his quattuor centuriones L. med temi, in his omnibus natu minimus Ci.
b) zaznamuje pojem, na katerem se pojavlja predik. pojem: erat in eo summa humanitas N. v njem je bivala, bil je zelo človekoljuben, haec magnitudo animorum in maioribus nostris fuit Ci., in eo satis praesidii est Ci.; od tod: in his cognitum est … N. na njih se je pokazalo, in hoc videtur natura experta N., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae in regibus ausus esset L., in filio vim suam exercuit N., in hoc homine admiror eloquentiam Ci., idem in bono servo dici potest Ci. Tako pogosto z adj.: audax in convocandis hominibus Ci., in hoc si improbus fuit Ci. v tem, in eo sane liberi fuerunt Siculi Ci., princeps in agendo Ci. ali in re p. Ci. unum in religionibus sanctum accipite Ci. —

III. Pomni naslednje razlike med lat. in sl. rabo:

1. glagole postavljanja, posajanja sklada lat. le na vprašanje kje? z in in abl.: id signum in Capitolio posuerat Flamininus Ci. sl.: na Kapitolij, a tudi: na Kapitoliju, Manlius in agro Faesulano castra posuit Ci., in lenonis domo ornamenta ponere Ci., in alterius manu vita posita est Ci. je v rokah, ostendam in aedibus privatis columnas locatas Ci., erant armati in eo ipso loco conlocati Ci. itd.

2. temu nasproti stoji (brahilogično) odgovor na vprašanje kam? za nekaterimi glagoli, ko se v sl. vprašamo kje?: alicui esse in mentem Pl. = alicui venire in mentem et esse in mente na misel priti, v glavo pasti, eos adesse in senatum iussit Ci. = in senatum (venire ibique) adesse, res esse in vadimonium coepit Ci. bilo je tako daleč, da je prišlo do … , in potestatem esse Ci. ali habere S. ali retinere Ci. = priti na oblast in biti na oblasti, (captivum) in carcerem asservari L. (= duci et asservari).

3. dvojni sklad se nahaja za nekaterimi glagoli: an se in contrariam partem terrarum abdet? Ci. ali cum se fugiens in scalarum tenebris abdidisset Ci. (pri pt. pf. prevladuje in in abl.; za abdere stoji tudi sam abl., pa tudi druge praep.; gl. abdere); prim. sl.: „v zatišju skrit“ in „skriti se v goščavo“; arma in templum Castoris comportabantur Ci. v svetišče, pa tudi: arma in templo comportabantur L.

4. poseb. pomni: aliquid in medium relinquere T. neodločeno pustiti (gl. medius), in vulgus ignotus Ci. pri ljudstvu (med ljudstvom) nepoznan = čigar ime ni prodrlo med ljudstvo; podobno: probari in vulgus, in vulgus gratum esse Ci.

īn-ficiō -ere -fēcī -fectum (facere) dejati, spraviti v kaj, tj. zmešati s čim, da dobi drugo moč, barvo, okus in izgubi ali vsaj spremeni svojo prvotno naravno kakovost.

I. splošno: hoc (dictamno) fusum labris splendentibus amnem (= aquam) inficit V. da vodi (jesenjakovo) moč (s tem da iztisne sok iz stebel in ga vlije v vodo), pinnas, quas meo gremio nectaris fontis infeci Ap. sem poškropil z nektarsko studenčnico, carnes lasere infectae Ap. s sokom pripravljeno, alieno sapore infici Plin. drug okus dobiti (po olivah), mel infectum fronde Plin. ki je dobil okus po listju; pesn.: Scythas tepidā Phoebus inficiet rotā Sen. tr. bo razsvetlil in ogrel.

— II. poseb.

1. z barvo napojiti, (po)barvati: Pr., Iuv., Stat., Ap., Ph., Sen. rh., Sen. ph., Amm., Lact., Britanni se vitro inficiunt C., Britanni vitro corpora (po telesu) infecti Mel., palpebrae infectae mulieribus Plin., lumina caeruleis infecta notis Cl., lanas inf. Plin., infecta conchylio lana Plin., ora pallor inficit H. bledica ga obleti, lice mu obledi, infectae pallore genae Cl. obledeli lici, ora rubor inficit Lucan. rdečica ga obleti (polije), lice (mu) zardi, niveas infecerat igni solque pudorque genus Cl. sta bila oblila lici z rdečico, virgo deducta marito inficitur teneras, ore rubente, genas Tib., rivos sanguine H. ali undas hostili cruore Val. Max., aequor sanguine infectum H., maria infecta Plin. iun., caede manūs inf. Suet., quem locum Galba moriens sanguine infecerat T., arma sanguine infecta V., aequora limo campis inf. Sil., nigri volumina fumi infecere diem O. so potemnili, arcus (mavrica) inficit caelum O., infecti sole populi Plin. ogoreli, (Phoebus) flammā propiore nudos inficit Indos Sen. tr., (Megaera) Phoebi serenos inficit radios Cl., nox oculorum infecerat ignes Cl. je potemnila ognjevite oči; metaf. napojiti, prepojiti, navda(ja)ti: (puer) iam infici debet iis artibus, quas si dum est tener combiberit, ad maiora veniet paratior Ci. (podoba vzeta od barvanja bele volne) mora biti prepojen, infectum eluitur scelus V. ki jih je (kakor barva volno) popolnoma prepojila (prevzela), quemadmodum lana quosdam colores semel ducit, quosdam nisi saepius macerata et recocta non perbibit: sic alias disciplinas ingenia, quum accepere, protinus praestant; haec (sc. sapientia) nisi alte descendit et diu sedit et animum non coloravit, sed infecit, nihil ex his, quae promiserat, praestat Sen. ph. ni dala popolnoma druge barve, ampak le zunanji blesk, animum sapientiā inf. Sen. ph., caput senectā Tib., aliquem consuetudo inf. Sen. ph.

2. s škodljivo snovjo, s strupom zmešati ali napojiti = (za)strupiti: quique halitus exit ore niger Stygio vitiatas inficit herbas O., (morbus) infecit pabula tabo V., nos sagittas tingimus ... flumina inficimus Plin., ubi fontes potu infecit (serpens) Sen. ph., pocula veneno infecta Iust., infice tabe tuā natarum Cecropis unam O., maria veneno inf. Suet.; pesn.: Gorgoneis Alecto infecta venenis V. s strupenimi kačami na glavi (nam. las), gadolasa.

3. metaf. (o)kužiti, oskruniti (oskrunjati), (o)madeževati: nos umbris, deliciis, otio, languore animum infecimus Ci., teneros animos inficiunt, ut volunt Ci., ut cupiditatibus principum et vitiis infici solet tota civitas, sic emendari et corrigi continentiā Ci., crebrae muliebribus blandimentis infectae epistulae T. prepojena, luxu infici Cu., qui hinc integri et sinceri Romam eunt ... imbuti illinc et infecti Romanis delenimentis redeunt L., rex hostium artibus infectus T., homines superstitione infecti T., vereor, ne hoc, quod infectum est, serpat longius Ci. sedanja okuženost = že storjena škoda, civitatem vitiis inf. Ci., mores inf. Plin. iun., diu in istis vitiis iacuimus; elui difficile est: non enim inquinati (omadeževani) sumus, sed infecti (okuženi) Sen. ph.

insignija samostalnik
1. ponavadi v množini (simbolni predmet) ▸ jelvény, jelképMeč je danes, skupaj z ogledalom in draguljem, ena od insignij japonske vladarske družine. ▸ Manapság a kard – a tükörrel és a drágakővel együtt – egyike a japán uralkodói család császári jelképeinek.
Krona in druge kraljevske insignije so bile sicer položene na mizo v cerkvi, a mu jih niso nadeli. ▸ A templomban a koronát és a többi királyi jelvényt egy asztalra tették, de nem helyezték fel őrá.
V parlamentu hranijo madžarsko kraljevo krono in ostale kraljeve insignije, ki so v določenih obdobjih leta tudi na ogled obiskovalcem. ▸ A Parlamentben őrzik a magyar királyi koronát és a többi királyi jelvényt, melyeket az év bizonyos szakaszaiban megtekinthetnek a látogatók.

2. (prepoznavna lastnost) ▸ jelkép, ismertetőjegy
Navsezadnje ustava ni samo insignija države, temveč tudi temeljna listina, ki določa pravice, dolžnosti itd. ▸ Végül is az alkotmány nemcsak az ország jelképe, hanem az az alapokmány is, amely meghatározza a jogokat, a kötelességeket stb.
Vseeno pa gre za predsednika, za insignijo ali ikono države. ▸ Akkor is a köztársasági elnökről, tehát az ország jelképéről vagy ikonjáról van szól.

īn-sinuō -āre -āvī -ātum

1. (poznolat.) pravzaprav v gubo (sinus) toge vtakniti (vtikati): manum Tert., manūs Ap.

2. vtakniti (vtikati), vriniti (vrivati), spustiti (spuščati): Romani quācumque data intervalla essent, insinuabant ordines suos L., aestum per saepta domorum Lucr., extrinsecus insinuata anima Lucr. od zunaj vlita duša; pesn.: tibi insinuentur opes Pr. naj pripade(jo).

3. refl., med. in intr. vri(va)ti se, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati): cum se inter equitum turmas insinuavere C., Tigris mari Persico se insinuat Cu. teče v, se izliva v, quā te insinuaveris, retro via repetenda L., flumen inter valles se insinuat L., se inter corpus et arma i. L., Racilium, cum se insinuasset, dextra ferit Auct. b. Alx., vox in aures insinuata Lucr.; z dvojnim acc.: an (anima) pecudes alias se insinuet Lucr. se presadi (preseli) v druge živali, eccui potestas fuit in forum insinuandi? Ci., in locum fraudi obnoxium i. Gell., cunctis insinuat pavor V. spreleti; večinoma metaf.: me in eorum sermonem insimulavi Ci. sem se vmešal, Zeno insinuasse se in antiquam philosophiam videtur Ci. je globoko prodrl v staro filozofijo, (se) in causam i. Ci. pronicati, se ad causam i. Corn. pot si krčiti do … , malum insinuare potest in rem publicam Ci.; occ.

4.
a) refl., med. in intr. (v prijateljstvo) se vriniti (vrivati), prikrasti se, pridobi(va)ti si koga ali naklonjenost koga, prilizniti (prilizovati) se komu, dobrikati se, prikupiti se, narediti uslugo komu: se i. in familiaritatem (consuetudinem) alicuius Ci., per obsequium se i. in familiarem usum L., iis … insinuare, a quibus est petendum Ci., in amicitiam insinuavit cum matre et mecum simul blanditiis, muneribus, donis Pl., insinuari Augusto Suet. iskreno spoprijateljiti se z Avgustom; redkeje trans. pridobiti komu nekogaršnjo naklonjenost: i. aliquem animo Caesaris Plin. iun.
b) razodeti komu kako tajno bogočastje, uvesti ga v kako tajno bogoslužje: adest tibi dies, quo … per istas meas manus piissimis sacrorum arcanis insinueris Ap.
c) vcepiti (vcepljati) komu kaj: vitam moresque feris mentibus Aur.
č) naznaniti, priobčiti, povedati: (alicui) aliquid Icti. in pozni pisci, alicui principis scripta Amm.; alicui de aliquā re: Macr. idr. pozni pisci, i. alicui z ut ali ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom: Macr. idr. pozni pisci.

īnsitīvus 3 (īnserō1, prim. satīvus)

1. (v)cepljen: pira H.

2. metaf.
a) iz inozemstva presajen (vpeljan), tuj: quaedam disciplinae Ci.
b) nepristen, podtaknjen: liberi Ph., Gracchus Ci., heres Sen. rh. s posinovljenjem sprejet, alimentum lactis Gell. ne od matere, ampak od druge osebe, artes Aur.; subst. n. pl.: insitiva virtutum Ambr.

īn-suō -ere -suī -sūtum vši(va)ti v, zaši(va)ti v kaj: (parricidam) vivum in culeum Ci. (kot kazen), plumbum insutum V. všiti svinčeni kosi, insutus pelle O., femori O. (o Bakhu), intra capita insuitur pellis mollis Varr., linea (vrv) purpurā vel quolibet alio conspicuo colore (krpica škrlataste ali kake druge kričeče barve) insuitur Col., culeo i. Val. Max.; occ.: aurum vestibus i. O., z zlatom pretkati; abs.: si Phryges insuerent Tert.

interpeller [-pɛle] verbe transitif interpelirati, povprašati, staviti vprašanje (quelqu'un komu), nagovoriti; juridique pozvati (na odgovor), opomniti

il m'interpella de l'autre côté de la rue poklical me je z druge strani ulice
interpeller un élève qui parle à son voisin opomniti učenca, ki govori s svojim sosedom
interpeller un ministre interpelirati ministra, zahtevati od njega pojasnilo
interpeller un passant ogovoriti mimoidočega, vprašati ga
j'ai été grossièrement interpellé par un chauffeur neki šofer se je surovo obregnil ob mene
t'agent a interpellé l'automobiliste qui a commis une infraction miličnik je opomnil avtomobilista, ki je napravil prekršek

intervention [-vɑ̃sjɔ̃] féminin poseg, intervencija; vmešavanje, posredovanje; médecine (= intervention chirurgicale) operacijski poseg, operacija; nastop(itev)

sans mon intervention brez mojega posredovanja, intervencije
intervention étatique državen poseg, -a intervencija
intervention dans la politique intérieure d'un autre pays vmešavanje v notranjo politiko kake druge dežele
je compte sur ton intervention en ma faveur računam s tvojo intervencijo v mojo korist

in-tōnsus 3 (in [priv.], tondēre)

1. neostrižen, nepristrižen; najprej o laseh: coma Acc. ap. Ci., capilli H., comae Tib., Cu., crines Tib.; potem o telesnih delih: caput O., Sen. ph., Q., os V., mentum Cu.; o živalih: bidens V. ovca, Col.; o osebah: Getae O., deus O., Apollo H. (= gr. ἀκερσεκόμης) kodrolas, Numa O. ali Cato H. bradati; z gr. acc.: Rhodani iuventus comam intonsa Sil. prebivalci „Galliae comatae“; o divjih narodih: homines intonsi et inculti L., intonsi Cilices Tib.; ker so se začeli Rimljani striči šele v času druge punske vojne, ima intonsus „bradat“ postranski pomen „starorimski“: intonsi avi O.

2. metaf. (frondes = coma arborum) (o drevesih) neobsekan, gozdnat, listnat: intonsa capita (quercuum) V., intonsi montes V. gozdnate, myrtus Stat.