Franja

affiliare

A) v. tr. (pres. affilio)

1. pravo dobiti v rejo:
affiliare un orfano dobiti siroto v rejo

2. sprejeti, včlaniti (v kako družbo, sekto)

B) ➞ affiliarsi v. rifl. (pres. mi affilio) včlaniti se:
affiliarsi a una società segreta včlaniti se v tajno družbo

affruiter, s' [afrɥite] dobiti sadove, obroditi (o drevesu)

angle³ [ǽŋgl] neprehodni glagol (for)
ribariti
figurativno privabljati, skušati dobiti, zapeljevati

to angle for compliments izzivati pohvalo

apitonar z rogom prebosti; pognati (popki); rogove dobiti

apitonarse prepirati se

arrabbiare

A) v. intr. (pres. arrabbio) zbesneti, dobiti steklino

B) ➞ arrabbiare, arrabbiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ arrabbio) razjeziti se
arrabbiarsi a un lavoro pog. zagrizeno kaj delati

aufbekommen^* odpreti, uspeti odpreti; eine Aufgabe: dobiti naloženo

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

aufkriegen

1. (öffnen) odpreti (s silo, s težavo)

2. pojesti

3. als Aufgabe: dobiti za nalogo

auspicō -āre -āvī -ātum (auspex) ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): magistratus publice cum auspicant Caecil. ap. Non.; čemu? za kaj? o čem? z dat.: lucro faciendo ego auspicavi in hunc diem Pl., ubi noctu in templum censurae auspicaverit Tabula censoria ap. Varr.; s super in abl.: id, super quo auspicaverunt Gell.; z gratiā in gen.: quod in eo monte Remus urbis condendae gratiā auspicaverit Gell.; z acc. = kaj kot avspicij dobiti ali sprejeti: auspicat auspicium prosperum Naev. ap. Non., eam (mustellam) auspicavi ego in re capitali mea Pl.; pren. (o rečeh) = naznanjati, prerokovati: hesternum illi imbrem lacrimas auspicasse Ap. Klas. le kot adj. pt. pf. auspicātus 3 =

1. po prirejenih (opravljenih) avspicijih otvorjen, slovesno otvorjen, posvečen: comitia L., auspicato in loco Ci.

2. srečno začet, srečen, blagonosen, ugoden: non auspicatos contudit impetus nostros H. = bogovom nevšečne, mrzke, auspicatis rei publicae ominibus uxorem ducere Vell., bellum male auspicatum Iust., urbi auspicatam sedem dare Iust., Venus auspicatior Cat., auspicatior arbor Plin., auspicatissimum exordium Q. ali initium T., quod erat auspicatissimum Plin. iun., urbs toto orbe auspicatissima Iust.; pogosto v absolutnem abl. auspicātō po prirejenih avspicijih, priredivši avspicij(e): colonia auspicato deducta Ci., auspicato rem publicam administrare Ci., auspicato comitiis centuriatis Murenam consulem renuntiavi Ci., auspicato urbem condere Ci., urbem auspicato inauguratoque conditam habemus L., auspicato magistratum creare L., sedes Iovis... auspicato a maioribus... condita T.

3. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, pri dobri sreči, v dober čas, srečno: vide, ut ingrediare auspicato Pl., haud auspicato huc me attuli Ter., qui auspicato a Chelidone surrexisset Ci., auspicatius gigni, auspicatius mutare nomen Plin. Kot dep. auspicor -ārī -ātus sum

1. ptičegledje, opazovanje ptic, avspicij(e) prirediti (prirejati), avspicij(e) opraviti (opravljati): quod... in redeundo... auspicari esset oblitus Ci., quod auspicari tamquam dis... invisi negarentur posse L., Fabio auspicanti aves non addixere L.

2. pren. ob ugodnem (dobrem) znamenju, v dobro znamenje, dobro (srečno) zače(nja)ti, potem zače(nja)ti sploh; abs.: auspicandi gratiā tribunal ingredi T., lucubrare Vulcanalibus incipiebat, non auspicandi causā, sed studendi Plin. iun.; z acc.: et ingenium et adulescentiam praeclaro opere ausp. Val. Max., eum militiae gradum Vell. ali senatorium per militiam gradum ausp. Sen. ph. doseči, ausp. ab Idibus Ianuariis culturarum officia Col., vitam a (s) suppliciis Plin., iurisdictionem, militiam Suet., caedes civium ab Al-cibiade Iust.; z inf.: sic auspicabar in Virginem (aquam) desilire Sen. ph., ingredi famam auspicatus sum T., ausp. cantare Suet. — Star. soobl. ōspicor -ārī: Quadr. fr.

barbar brado dobiti; rastlinstvo pognati korenine

boutonner [-tɔne] verbe transitif zapeti (obleko) z gumbi; verbe intransitif, botanique brsteti; médecine dobiti mozolje; (familier)

se boutonner zapeti si obleko

briguer [brige] verbe intransitif spletkariti; verbe transitif hlepeti (quelque chose po čem); potegovati se (quelque chose za kaj); skušati dobiti s spletkami

briguer l'honneur de ... potegovati se za čast ...

captar nakloniti si (koga), skušati dobiti z zvijačo ali s prilizovanjem

captar la atención pritegniti pozornost
captar(se) las simpatías pridobiti si simpatije

carotter [karɔte] verbe transitif, familier oslepariti, ogoljufati, zvijačno kaj doseči ali dobiti; zmakniti

carotter une permission zvijačno dobiti dovoljenje
carotter le service (argot, militaire) zmuzniti se od dela, zabušavati
carotter une boîte de conserve zmakniti, ukrasti konservno škatlo

clean up prehodni glagol
temeljito očistiti, pospraviti, urediti; opraviti delo
ameriško, sleng dobiti veliko denarja (pri igri)

cobrar pob(i)rati (denar), inkasirati; nazaj vzeti, nazaj dobiti; napeti (vrv); maščevati

cobrar afición vzljubiti
cobrar aliento svežo sapo zajeti, znova se opogumiti
cobrar ánimo (espíritu, valor) opogumiti se
cobrar atrasos izterjati zaostanke
cobrar cariño, amistad a alg. koga vzljubiti
cobrar fama ugled dobiti, slaven postati
cobrar fuerzas zopet k moči priti
cobrar miedo ustrašiti se
cobrar muchas piezas veliko ustreliti (na lovu)
cobrar la razón k pameti priti
cobrar en metálico inkasirati v gotovini
¡vas a cobrar! jih boš dobil (batine)!
¿quiere cobrar?; ¡cobre V. (la cuenta)! plačati! (natakarju)
cobrarse spet k sebi priti
¡cóbrese! (Am) pogum!

collocare

A) v. tr. (pres. cōlloco)

1. postaviti, postavljati; namestiti, nameščati

2. ekst. namestiti, postaviti (na delo, v službo ipd.):
collocare una figlia poročiti hčer
collocare qcn. a riposo upokojiti koga

3. ekst. plasirati; prodajati:
collocare bene i prodotti dobro plasirati proizvode

B) ➞ collocarsi v. rifl. (pres. mi cōlloco) (sistemarsi) urediti si življenje; dobiti delo, službo, stanovanje; ustvariti si dom, družino

colōrō -āre -āvī -ātum (color)

1. (po)barvati, (po)šariti: corpora Ci., lignum sinopide Plin., nubes coloratur Sen. ph.; occ. rjaveti, porjaveti, zarjaveti, (po)temneti: Tert., cum in sole ambulem, … fieri naturā tamen, ut colorer Ci., qui in solem venit, colorabitur Sen. ph., quos Aurora suis rubra colorat equis Pr., colorat aequora Nilus Cat.

2. pren. barvo da(ja)ti čemu: haec (philosophia) si animum non coloravit, sed infecit Sen. ph., qui magisterio quodam … colorat mores adulescentium Ambr.; poseb.
a) besedam, govoru da(ja)ti barvo (barvitost), značaj, refl. in pass. barvo (barvitost, značaj) dobi(va)ti: ipsa (eloquentia) se postea colorat et roborat Ci., sentio illorum (librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci., urbanitate quadam quasi colorata oratio Ci.
b) lepšati, zakrivati: libidinosam liberalitatem debiti nomine Val. Max., inepta sua vultu serio Prud. — Od tod adj. pt. pf. colōrātus 3, adv. -ē

1. pobarvan, barvast, šarast, pester, pisan: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., coloratum Tithoni coniuge caelum subrubet O., uvae c. Col., pira c. Plin.; pesn.: coloratae comae (Cereris) O. porumenelo = zrelo žito; kot adv. olepševalno, lepšajoč(e), zakrivajoč(e): colorate patrocinium adferre Ps.-Q.; pren. lepotičen (-ena -eno) = ki le videzu služi: quae scribis, … non sunt ficta nec colorata Sen. ph., c. declamatio Ps.-Q.

2. (poseb. o polti) rdečkasto rjav, rdeč, temno obarvan, rus, zagorel, ožgan: Indi V., Seres O., Etrusci Mart., Silurum colorati voltus T., corpora Q. ali valentes Sen. ph. zdrave (sveže) barve (gen. sg.), si plenior aliquis … et coloratior factus est Cels., sol colorat; non utique, qui est coloratus, a sole est Q., coloratiora hominum, ut ex via, corpora Front.; pren.: virtus pulverulenta, colorata Sen. ph. krepka in zdrava.

colour² ameriško color [kʌ́lə]

1. prehodni glagol
barvati, slikati
figurativno olepšati, pretiravati

2. neprehodni glagol
barvo dobiti, zardeti

to colour up to the eyes zardeti do ušes

compulser [kɔ̃pülse] verbe transitif pogledati (quelque chose v kaj), pregledati; (često) uporabljati, prelistati; juridique dobiti vpogled (quelque chose v kaj)

compulser un livre konzultirati, pogledati v knjigo (za kak podatek, kako informacijo)