Franja

impôt [ɛ̃po] masculin davek, dajatev; pluriel davkarstvo

impôt direct, indirect neposreden, posreden davek
impôt (sur les articles) de iuxe, sur le luxe, somptuaire davek na luksus
impôt sur les bénéfices, sur les boissons, sur le capital d. na dobiček, pijače, kapital
impôt sur les célibataires samski d.
impôt communal, foncier občinski, zemljiški d.
impôt de consommation d. na potrošnjo, trošarina
impôt sur le revenu davek na dohodek
impôt sur les salaires et les traitements davek na mezde in plače
impôt du sang krvni davek, obvezna vojaška služba
impôt sur successions, successoral d. na dediščino
impôt sur les voitures, véhicules, automobiles d. na avtomobile
accroissement masculin des impôts zvišanje davkov
arrérage masculin, reliquat masculin d'impôts davčni zaostanek
assujetti à l'impôt, passible d'impôt davku zavezan
déclaration féminin d'impôt davčna napoved
exempt, exonéré d'impôt oproščen davka
exemption féminin d'impôt neobdavčenost
exonération féminin de l'impôt oprostitev od davka
payeur masculin d'impôt davkoplačevalec
percepteur masculin des impôts davkar
perception féminin des impôts pobiranje davkov
réduction féminin des impôts zman, jšanje davkov
remboursement masculin, restitution féminin de l'impôt povrnitev, povračilo davka
remise féminin de l'impôt odpis davka
sursis masculin au paiement de l'impôt odlog za plačanje davka
taxation féminin d'impôts davčna ocenitev
terme masculin de l'impôt zapadlost davka
fraude féminin à l'impôt utaja davka
asseoir un impôt, établir l'assiette d'un impôt davčno oceniti
augmenter les impôts povečati davke
faire sa déclaration d'impôts napovedati svoje davke
frapper, grever d'impôts obdavčiti, obremeniti z davki
exonérer de l'impôt oprostiti davka
lever, percevoir un impôt pobirati davek
payer ses impôts plačati svoje davke
soustraire des impôts poneveriti, utajiti davke
réduire les impôts zmanjšati davke

inflacijsk|i (-a, -o) Inflations- (čas die Inflationszeit, dobiček der Inflationsgewinn, politika die Inflationspolitik, stopnja die Inflationsrate)

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

izvleč|i [é] (-em) vleči ziehen aus, ausziehen, herausholen (aus); tehnika kolesa: ausfahren; (ekstrahirati) entziehen, ausziehen
figurativno izvleči kaj iz koga (jemandem etwas) entlocken
skrivnost, besedo iz koga: herausbekommen; koga iz zapora ipd.: loseisen
izvleči dobiček Gewinn herausschlagen

Kapital, das, (-s, -e) kapital; Kapital schlagen aus etwas kovati kapital/dobiček iz (česa); (Kapitalband) okrasna vezica, kapitalni trak

kokoš, ki nosi zlata jajca frazem
(kar prinaša dobiček) ▸ aranytojást tojó tyúk
Sopomenke: kura, ki nosi zlata jajca

kura, ki nosi zlata jajca frazem
(kar prinaša dobiček) ▸ aranytojást tojó tyúk
Sopomenke: kokoš, ki nosi zlata jajca

kjer [é] wo
(tam) kjer (dort) wo
kjer že (pač) wo auch (immer)
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

koncern samostalnik
ekonomija (združba podjetij) ▸ konszern, vállalatcsoport

kosmat² (-a, -o) (bruto) Roh-, Brutto- (cena der Bruttopreis, teža das Rohgewicht, Bruttogewicht, dohodek das Bruttoeinkommen, Roheinkommen, prihodek die Bruttoeinnahme, Roheinnahme, dobiček der Rohgewinn, donos der Rohertrag, Bruttoertrag)

kovati (kujem) skovati schmieden; kovance: münzen, prägen, Münzen prägen, naknadno: nachprägen
figurativno kovati besede Worte prägen
figurativno kovati dobiček (iz) Kapital schlagen (aus)
kovati načrte Pläne schmieden
kovati zaroto ein Komplott schmieden, konspirieren, sich verschwören (gegen)
kovati verze/rime Verse/Reime schmieden
kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist

kovati glagol
1. (načrtovati) ▸ kovácsol, sző Kuje zaroto, da bi se dokopal do prestola. ▸ Összesküvést sző, hogy megszerezze a trónt.

2. (ustvarjati) ▸ kovácsolNaftne družbe kujejo velike dobičke s prodajo nafte. ▸ Az olajtársaságok hatalmas nyereséget húznak az olaj értékesítéséből.

3. (pisati; oblikovati) ▸ farag
4. (izdelovati iz kovine) ▸ kovácsol, ver

kováti (kújem)

A) imperf.

1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
kovati železo battere il ferro
kovati kovino forgiare un metallo
kovati denar coniare monete

2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
kovati konja ferrare il cavallo

3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
kovati besede coniare parole
kovati verze verseggiare

4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

5. pren. (močno biti, utripati) battere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi

kovn|i (-a, -o) Münz-, Präge- (dobiček der Münzgewinn, obroč der Prägering, red die Münzordnung, stroški Prägekosten množina, enota Münzeinheit, stiskalnica der Prägetisch, stopnja der Münzfuß, vrhovnost pravo die Münzhoheit)

krega|ti [é] (-m) koga: schelten
kregati se streiten
kregati se na koga schelten mit, schimpfen (mit)
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

Kuchen, der, (-s, -) kolač; (Bohnenkuchen) sojina pogača; Technik pogača; sich den Kuchen teilen deliti si dobiček

leōnīnus¹ 3 (leō) levov, levji: cavum Pl., species Varr., capita leonina scalpere Vitr., catuli Val. Max., iuba, pellis Plin., rugitus Iul. Val.; pren.: societas l. Ulp. (Dig.) levja družba (če ima en del le dobiček, drugi pa le škodo).

litigante m, f

1. prepirljivec, prepirljivka

2. pravo kontradiktorna stranka
PREGOVORI: tra due litiganti il terzo gode preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

loaf¹ [louf] samostalnik
hlebec, štruca; čok sladkorja
britanska angleščina glava (zeljnata, salate)
sleng buča (glava)

half a loaf is better than no bread bolje malo ko nič
figurativno loaves and fishes osebni dobiček, korist (kot razlog za opravljanje javne službe ali izpoved vere)

locō -āre -āvī -ātum (locus)

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.