Franja

smučarski kros stalna zveza
šport (smučarska disciplina) ▸ síkrossz

smučarsko pohodništvo stalna zveza
(športna disciplina) ▸ sítúrázás

smuk samostalnik
(smučarska disciplina) ▸ lesiklásPovezane iztočnice: klasični smuk, kombinacijski smuk, proga za smuk, sprinterski smuk, superkombinacijski smuk, turni smuk, šprinterski smuk

Sparta -ae, f (Pl., Ci., L., N., V.) in (pesn.) Spartē -ēs, f (Σπάρτη, dor. Σπάρτα) (Pr., O., Stat.) Spárta, glavno mesto Lakonije, nav. imenovano Lacedaemon Lakedajmon (še danes Sparta); pl. Spartae meton. = Spartánci: It. — Od tod

I. adj.

1. Spartānus 3 spártski, spartánski: Pr., Lucan., Sil., Petr., Iuv. idr., bellum, disciplina L., virgo V., saxum (marmor) Mart.; subst. Spartānus -ī, m Spartánec, preb. Sparte: Pl., Val. Max.; pogosteje v pl. Spartānī -ōrum, m Spartánci: N., Cu., T., Iust., Cl.

2. Spartiacus 3 (Σπαρτιακός ) spártski: Taenaros Ap.

3. Spartiāticus 3 spártski: res Pl.

4. Sparticus 3 spártski: myrtus V. (Cul.) —

II. subst. Spartiātēs -ae, m (Σπαρτιάτης) Spartánec, doma (po rodu, izhajajoč, izvirajoč) iz Spárte: Pl., Ci.

spontané, e [spɔ̃tane] adjectif spontan; sam od sebe, iz svoje volje ali svojega nagiba; samohoten; iskren, nepreračunljiv

discipline féminin spontanée spontana disciplina
geste masculin spontané spontana, samohotna kretnja

spust na divjih vodah stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ vadvízi szlalom, vadvízi kajakkenu-szlalom

srednjeprogaški pridevnik
(o tekaški disciplini) ▸ középtávú

stadionski motokros stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ stadionmotokrossz

stern¹ [stə:n] pridevnik (sternly prislov)
strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)

stern discipline stroga disciplina
stern necessity neizprosna potreba (sila, stiska)
a stern resolve trden sklep
a stern penalty stroga, ostra kazen
stern times trdi, hudi časi

strankarsk|i (-a, -o) parteilich, parteimäßig; parteipolitisch; interni, v stranki: parteiintern, innerparteilich; Partei- (aparat der Parteiapparat, politik der Parteipolitiker, žargon der Parteijargon, das Parteichinesisch, disciplina die Parteidisziplin, neopredeljenost die Parteilosigkeit, politika die Parteipolitik, scena die Parteienlandschaft)

stránkarski de parti; partial

strankarska disciplina discipline ženski spol de parti
strankarski duh esprit moški spol de parti
strankarska pripadnost appartenance ženski spol à un parti
strankarsko soditi juger partialement

strict [strikt] pridevnik (strictly prislov)
strog, natančen, točen, strikten, precizen, eksakten, strogo določen, izrecen (ukaz); rigorozen (pravilo), oster; popoln, absoluten
botanika tog, ozek, pokončen

in strict confidence strogo zaupno
strict discipline stroga disciplina
strict rules rigorozna pravila
strict morals stroga morala
strict observance strogo izpolnjevanje (pravil itd.)
strictly speaking strogo vzeto, točno povedano, pravzaprav
in the strict sense of the word v strogem pomenu (smislu) besede
a strict statement of the facts točna ugotovitev dejstev
to keep a strict watch over s.o. strogo koga stražiti

strict, e [strikt] adjectif strog; natančen

discipline féminin stricte stroga disciplina
professeur masculin strict strog, natančen profesor
principes masculin pluriel stricts stroga načela
le strict nécessaire, le strict minimum najnujnejše, skrajni minimum
c'est la stricte vérité to je čista resnica
au sens strict du mot v najbolj točnem pomenu besede
dans la plus stricte intimité v najožjem krogu (družine, znancev)

stríkten strict

stríktna disciplina strict discipline
stríktna pravila strict rules pl
stríktno izpolnjevanje (pravil itd.) strict observance
v stríktnem pomenu besede in the strict sense of the word
stríktno prislov strictly

stróg sévère, rigoureux ; (nravstveno) austère ; (natančen) strict, exact ; (trd) dur ; (zima) rude, inclément

stroga disciplina discipline sévère (ali stricte, rigoureuse, rigide)
strog ukor blâme moški spol de rigueur
v strogem pomenu besede au pied de la lettre, à la lettre, dans toute la force du terme
v najstrožji zimi au plus fort de l'hiver

strúmen garrido; robusto, vigoroso, fuerte ; (napet) tenso, tieso, tirante

strumen dečko mozo garrido, buen mozo m
strumna disciplina disciplina f severa
strumna drža porte m marcial

subligāculum -ī, n (subligāre) usnjen predpasnik (opasnik, predprt, prepasek) za zakrivanje spolovil: id dicitur ne ab suffiendo subligaculum Varr., scaenicorum quidem mos tantam habet vetere disciplina verecundiam ut in scaenam sine subligaculo prodeat Ci.

suēscō -ere -suēvī -suētum (iz *su̯ēdh-scō; incoh. glag. sueō -ere)

1. intr. navaditi (navajati) se, privaditi (privajati) se česa, čemu, na kaj; z dat.: Drusus in Illyricum missus est, ut suesceret militiae T.; z inf.: suescat peritus fabulis simul et iocari et discere Aus. Od tod pf. sūevī navadil sem se = navajen sem, navado (običaj) imam, navadno počnem kaj, plpf. suēveram navajen sem bil, imel sem navado, navadno sem počel kaj: has Graeci stellas Hyadas vocitare sŭērunt (trizložno; gl. opombo spodaj) Ci. poet., spumas qui morbo mittere suevit Lucr., sic vincere suevit Pr., ubi cubitare sueverat Amm., sueverat claustra remoliri Cl.; pt. pf. suētus (pesn. trizložno sŭētus) 3
a) navajen, vajen, privajen česa, čemu; z dat.: his (sc. armis) ego suetus V., suetus civilibus armis Lucan., latrociniis suetos ad praedam et raptus congregare T., neque coniugiis suscipiendis neque alendis liberis sueti T.; z inf.: S. ap. Aug., Plin. idr., abstinere suetus L., curru succedere sueti quadrupedes V., feraeque, suetae hunc vexare locum H., sentire sŭēti Lucr.
b) (o stvareh, ki jih je kdo vajen) navaden, običajen, ustaljen: contubernium T., Cheruscis sueta apud paludes proelia T., suetum vestigium, sueta cibaria Ap.; od tod subst. suēta -ōrum, n navade, običaji: se ad sectae sueta conferunt Ap.

2. trans. koga navaditi (navajati) česa, čemu, na kaj vaditi, (iz)uriti v čem: ut Tacfarinas lectos viros … disciplinā (v nekaterih izdajah disciplinae [dat.]) et imperiis suesceret T.

Opomba: Sinkop. obl. iz pf. debla: suēstī (= suēvistī) Ci. ep., sŭērunt (= suēvērunt Ci. poet., sŭērit (= suēverit) Lucr., sŭēsse (= suēvisse) Lucr.

suhi biatlon stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ száraz biatlon

superkombinacijski smuk stalna zveza
šport (smučarska disciplina) ▸ szuperkombináció [alpesi sí]